Jedro

Izguba pravic iz zavarovanja je pogojena s prisotnostjo alkohola pri zavarovancu v času upravljanja z vozilom.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in naložilo toženi stranki plačilo odškodnine v višini 1,050.000 SIT za utrpelo nematerialno škodo v prometni nesreči dne 28.5.1995. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

Zoper tako pravnomočno sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja vse revizijske razloge in predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da revizijsko sodišče pritožbo tožeče stranke zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. V reviziji trdi, da so razlogi v izpodbijani sodbi nejasni in v nasprotju med seboj, obstoji še nasprotje med razlogi izpodbijane sodbe in listinami, ki so v spisu. Višje sodišče je zapisalo, da je zdravnik nedvomno usposobljen za ugotavljanje zdravstvenega stanja pacienta in da je ugotovil, da je ta etiliziran. Tožnik ni tega z ničemer izpodbil ter je tako po 3. točki 3/1 člena Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-92 (naprej Pogoji) izgubil svoje pravice iz zavarovanja. Za takšno ugotovitev po mnenju tožnika ni ustrezne podlage v Pogojih glede na dejansko stanje v predmetni zadevi. Tožnik je utrpel poškodbe glave. Ob nesreči je bil v nezavesti. To govori v prid poškodbi pretresa možganov, čeprav slednjega ni v diagnostični opredelitvi v odpustnem pismu. Določila Pogojev so jasna: zavarovanec izgubi pravice iz zavarovanja, če je v času prometne nezgode kot voznik zavarovanega vozila pod vplivom alkohola... Šteje se, da je pod vplivom alkohola, če ima v krvi več kot 0,5 promila alkohola ali če se ne glede na količino alkohola v krvi ugotovi, da kaže znake alkoholiziranosti. To okoliščino je višje sodišče po mnenju tožnika neutemeljeno sprejelo. Revizija razlaga: "Če sledi tožnik obrazložitvi odločbe sodišča II. stop. in splošnim pogojem zavarovanja toženke, potem iz navedenega sledi, da je zaključek sodišča II. stop. takšen kot je zato ker se glede na splošne pogoje toženke šteje, da je pod vplivom alkohola, v kolikor kaže znake alkoholiziranosti, ter te znake kaže, ker je etiliziran." Tožnik meni, da se lahko ugotavlja, ali nekdo kaže znake alkoholiziranosti, samo po v naprej določenih znakih, ki pa v Pogojih niso navedeni niti opisani, skratka niso določeni. Taka dvomljiva določila v naprej pripravljenih Pogojev je treba tolmačiti v breme tiste stranke, ki jih je sestavila - torej toženke. Zdravnik, ki je zapisal, da je tožnik etiliziran, je to očitno ugotovil na podlagi tožnikovega zadaha, pa še to zato, ker se mu je moral ob pregledu zloma nosu kar najbolj približati. To pa je nezanesljivo ter ne more biti osnova za dejstvo, da nekdo kaže znake alkoholiziranosti. Sam zadah ne pomeni nič.Treba je upoštevati, da so tožnika kirurško oskrbeli. Če bi bil etiliziran, na njem ne bi opravljali kirurških posegov niti mu ne bi dali anestezije. Tožnik nima možnosti, da dokazuje, da škoda ni v vzročni zvezi z alkoholiziranostjo, saj ob nesreči ni bil pod vplivom alkohola.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 36/2004 - prečiščeno besedilo, ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki jo je dovoljeno vložiti le iz v zakonu predvidenih razlogov (tretji odstavek 370. člena ZPP), med njimi pa ni nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pri preizkusu revizijskih trditev je revizijsko sodišče torej vezano na tisto dejansko stanje, kot sta ga ugotovili sodišči nižjih stopenj.

Izpodbijana sodba je po presoji revizijskega sodišča povsem jasna in tudi v skladu z listinami v spisu. Odločilna ugotovitev v postopku je bila, da je bil tožnik ob pregledu v ambulanti etiliziran - torej pod vplivom alkohola. Tožeča stranka ne izpodbija dokazne ocene. Trdi le, da je v nasprotju z listinami, kar pa ni res (primerjaj prilogo v spisu A 3, poškodbeni list). Zdravnik je gotovo oseba, ki ima strokovno znanje in izkušnje, da lahko presodi, ali je nekdo pod vplivom alkohola ali ne. Pri tem je povsem brez pomena, če je to ugotovil iz tožnikovega zadaha. Tožeča stranka točnosti zapisa niti ne izpodbija. Trdi le, da etiliziran ni isto kot alkoholiziran. Temu razlogovanju revizijsko sodišče nikakor ne mora pritrditi - primerjaj npr. SSKJ, str. 207. Ni razumljivo, kaj želi revident doseči s trditvijo, da je tožnik utrpel pretres možganov. Prav tako pravno ni odločilno, da je bil tožnik takoj po nesreči v nezavesti, kakor tudi ne, da je bil ob pregledu v ambulanti pri zavesti. Oskrba ran po kirurški poti in/ali s pomočjo anestezije nima nič skupnega z ugotavljanjem alkoholiziranosti, ampak z izbiro ustreznih medicinskih postopkov. Obrazložitev sprejete dokazne ocene je po oceni revizijskega sodišča konsistentna in pripelje do pravilnega materialnopravnega izhodišča za presojo tega spora. Očitki o obstoju bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niso utemeljeni.

Izguba pravic iz zavarovanja je pogojena s prisotnostjo alkohola pri zavarovancu v času upravljanja z vozilom. V skladu z določili Pogojev je voznik alkoholiziran, če ima v krvi več kot 0,5 promila alkohola ali če kaže znake alkoholiziranosti ne glede na količino prisotnosti alkohola v krvi. Povedano drugače: ne glede na (nižjo) prisotnost količine alkohola v krvi je odločilna okoliščina za izgubo pravic iz zavarovanja prisotnost drugih znakov alkoholiziranosti pri zavarovancu. Te določbe niso dvomljive ali nerazumljive, kar dokazuje revident sam, ko jih pravilno povzema v reviziji. Nobene potrebe za tolmačenjem v korist ene izmed strank torej ni. Končno je tožnik sam priznal, da je pred vožnjo užival alkohol. Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik kazal druge znake alkoholiziranosti, je materialnopravno pravilen zaključek, da je tožnik izgubil pravice iz sklenjenega zavarovanja. Tožbeni zahtevek je bil torej utemeljeno zavrnjen.

Revizijski očitki v nasprotni smeri niso utemeljeni. Zato je moralo revizijsko sodišče revizijo zavrniti (378. člen ZPP). Izrek o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov revizijskega postopka je zajet v izreku o zavrnitvi revizije (165. člen ZPP).