Jedro

V konkretnem postopku nepravdno sodišče odloča o določitvi pripadajočega zemljišča k drugim stavbam. Predlagatelja bosta torej svoje interese lahko uveljavila v nepravdnem postopku, v katerem nastopata kot predlagatelja in odločanje o pripadajočem zemljišču v konkretni zadevi v tej fazi postopka interesa predlagateljev ne ogroža.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo predlog za prijavo udeležbe v predmetnem postopku z dne 22. 3. 2012 udeležencema M. L. Ž. in B. Ž..

Navedena udeleženca se proti temu sklepu pritožujeta, uveljavljata pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagata spremembo oziroma razveljavitev sklepa. Poudarjata, da je pravni interes za njuno sodelovanje v predmetnem postopku izkazan s tem, ko sta navedla, da deli parcel št. 1255/12, 1252/21 in 1254/4, vse k.o. X, ki mejijo na predlagateljevo nepremičnino ID znak stavbe 000, niso del pripadajočega zemljišča nasprotnega udeleženca, temveč del pripadajočega predlagateljevega zemljišča. Drži, da predlagatelja v predmetnem postopku nista predlagala določitve pripadajočega zemljišča k stavbama z naslovoma Ž. 2 in 2A, vendar opozarjata, da tega nista dolžna storiti, saj ta predlog, kot je pravilno povzelo prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi, že uveljavljata v postopku pod opr. št. N 52/2011. Ni pa pravilen zaključek, da potek postopka N 52/2011 zanika predlagateljev pravni interes, ampak velja ravno obratno – potrjuje njun pravni interes, saj bi v primeru dveh ugodilnih odločb obstajali dve različni in enakovredni pravni podlagi za pridobitev lastninske pravice na (istih) nepremičninah. Nepotrebno je sklicevanje na obvestilo udeležencem po 28. členu ZVETtL, saj je sodišče že seznanjeno s pravno podlago predlagateljev za uveljavljanje lastninske pravice na delih nepremičnin in bi to le podaljšalo postopek, predlagateljema pa bo onemogočena pravica do izjave.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu pritožnikov za dopustitev udeležbe v obravnavanem nepravdnem postopku zaradi določitve pripadajočega zemljišča k več stavbam (1) pravilno uporabilo določbe Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (2) ter določbe Zakona o nepravdnem postopku (3), ki se v postopku določanja pripadajočega zemljišča k stavbi subsidiarno uporabljajo. ZVEtL določa krog udeležencev v tretjem in četrtem odstavku 26. člena v zvezi z določbo sedmega odstavka 16. člena. Med ostalim je udeleženec postopka lahko druga oseba, katere pravni interes bi lahko bil s sodno odločbo prizadet, pri čemer sodišče posameznemu udeležencu dopusti sodelovanje pri posameznem procesnem dejanju le v obsegu pravic, ki jih ta v postopku uveljavlja. Poleg tega, da zakon določa krog udeležencev, tudi nalaga sodišču obveščanje po uradni dolžnosti o začetem postopku (21. člen ZVEtL).

Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem izpodbijanega sklepa, da glede na okoliščine konkretne zadeve pritožnika zaenkrat nista izkazala pravnega interesa za udeležbo v postopku oziroma je njuna zahteva preuranjena. Glede spornih nepremičnin, potrditvah pritožnikov gre za dele parc. št. 1255/12 v izmeri 287 m2, parc. št. 1252/21 v izmeri 196 m2 in parc. št. 1254/4 v izmeri 1 m2, vse k.o. X, je namreč po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča v teku nepravdni postopek N 52/2011, v katerem pritožnika kot predlagatelja postopka uveljavljata svoje zahteve za določitev pripadajočega zemljišča k stavbama na naslovu Ž. 2 in 2A. V konkretnem postopku pa nepravdno sodišče odloča o določitvi pripadajočega zemljišča k drugim stavbam. Predlagatelja bosta torej svoje interese lahko uveljavila v nepravdnem postopku, v katerem nastopata kot predlagatelja in odločanje o pripadajočem zemljišču v konkretni zadevi v tej fazi postopka interesa predlagateljev ne ogroža. Pravilno je prvostopenjsko sodišče izpostavilo tudi, da v primeru, če bo tekom postopka oziroma po izdelavi izvedenskega mnenja ugotovljeno, da je potrebno sporne dele zemljišč določiti kot pripadajoče zemljišče k več stavbam, ZVEtL v 28. členu omogoča določitev pripadajočega zemljišča k več stavbam ter dolžnost obvestitve vseh oseb, ki bi lahko prišle v poštev kot skupni lastniki.

Glede na navedene razloge je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in drugim odstavkom 26. člena ZVEtL.

(1) Ž. 4, 6, 8, 10 do 20, 22, 24 ter P. 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24 in garažam.

(2) Ur. l. RS št. 45/2008, 59/2011, v nadaljevanju ZVEtL.

(3) Ur. l. SRS št. 30/86, ZNP.