Jedro

Odločba o tem, da je tožnica prejela nujno brezplačno pravno pomoč neupravičeno, je že pravnomočna in sodišče o tem v tem upravnem sporu ponovno ne more odločati. Z izpodbijano odločbo je bilo namreč odločeno le še o višini in roku vračila, tožnica pa je bila opozorjena tudi na možnost sklenitve dogovora po četrtem odstavku 43. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju tožnici naložil, da vrne neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v višini 1.954,00 EUR v roku 8 dni od prejema te odločbe, v tem roku brez obresti, po izteku roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi na v odločbi naveden račun. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožnici z določbo št. Bpp 388/2009-2 z dne 18. 9. 2009 dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč v zvezi z oprostitvijo stroškov predujma v postopku osebnega stečaja, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem na Ptuju pod št. St 716/2009. Z odločbo, št. Bpp 388/2009-16 z dne 8. 10. 2009, pa je bilo odločeno, da je tožnica brezplačno pravno pomoč prejela neupravičeno. Na podlagi tega je organ za brezplačno pravno pomoč z v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo odločil, da je tožnica dolžna stroške predujma za postopek osebnega stečaja, izplačane v okviru odobrene brezplačne pravne pomoči v višini 1.954,00 EUR, v skladu s 43. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s četrtim odstavkom 36. člena ZBPP, povrniti. Iz odločbe še izhaja, da lahko pristojni organ za brezplačno pravno pomoč in upravičenka na predlog upravičenke skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenke in njen socialni položaj. Dogovor je izvršilni naslov (četrti odstavek 43. člena ZBPP). Če dogovor iz prejšnjega odstavka ni sklenjen in če upravičenka prostovoljno ne vrne oziroma ne plača dolgovanega zneska v roku, določenega z odločbo, pristojni davčni organ na predlog pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč izvrši odločbo po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, pri čemer je odločba pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč iz tretjega odstavka tega člena izvršilni naslov (peti odstavek 43. člena ZBPP).

Tožnica v vloženi tožbi navaja, da ji njene premoženjske razmere onemogočajo normalno življenje zaradi nizke pokojnine, invalidnosti in socialne podpore. Glede na svoje dohodke na banki ne more dobiti kredita, da bi lahko vrnila stroške prejete brezplačne pravne pomoči. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Iz spisa Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju št. Bpp 388/2009 izhaja, da je tožnica dne 16. 9. 2009 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za plačilo predujma za osebni stečaj. Organ za brezplačno pravno pomoč je z odločbo št. Bpp 388/2009-2 z dne 18. 9. 2009 odločil, da se tožnici dodeli nujna brezplačna pravna pomoč v obsegu oprostitve plačila stroškov predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v znesku 1.954,00 EUR po sklepu Okrajnega sodišča na Ptuju št. St 716/2009 z dne 4. 9. 2009, tožnica pa mora najkasneje v 8 dneh po odobritvi brezplačne pravne pomoči dokazati izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev po ZBPP. Pri tem je bila opozorjena na četrti odstavek 36. člena ZBPP, po katerem se uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči, če se odobritev brezplačne pravne pomoči izkaže za neutemeljeno ali če se prosilka ne ravna po določbi tretjega odstavka 36. člena ZBPP.

Z odločbo št. Bpp 388/2009-16 z dne 8. 10. 2009 je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da je tožnica nujno brezplačno pravno pomoč v zvezi s plačilom stroškov predujma za kritje začetnih strokov stečajnega postopka v znesku 1.954,00 EUR v zadevi, ki se vodi pri Okrajnem sodišču na Ptuju št. St 716/2009, prejela neupravičeno, ker ne izpolnjuje finančnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči po drugem odstavku 13. člena ZBPP. Tožnica je zato dolžna neupravičeno brezplačno pravno pomoč vrniti, o višini in roku vrnitve pa bo odločeno, ko bodo znani vsi stroški nudene predmetne pravne pomoči tožnice.

Zoper to odločbo je tožnica vložila tožbo v upravnem sporu, sodišče pa je s sodbo št. II U 398/9-5 z dne 16. 12. 2009 njeno tožbo zavrnilo. Odločitev o tem, da je tožnica brezplačno pravno pomoč prejela neupravičeno, je tako postala pravnomočna. Z v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo je bilo tako odločeno samo še o tem, da je tožnica dolžna vrniti neupravičeno brezplačno pravno pomoč v višini 1.954,00 EUR.

Če odobritev nujne brezplačne pravne pomoči ni utemeljena, se uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči (četrti odstavek 36. člena ZBPP). Upravičenec, ki je prejel brezplačno pravno pomoč neupravičeno, je dolžan to vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen z zakonitimi zamudnimi obrestmi (drugi odstavek 43. člena ZBPP). O načinu in času vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči odloči pristojni organ za brezplačno pravno pomoč v odločbi, s katero ugotovi neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč in naloži upravičencu vračilo neupravičeno prejete pomoči (tretji odstavek 43. člena ZBPP). Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč in upravičenec pa lahko na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Dogovor je izvršilni naslov (četrti odstavek 43. člena ZBPP).

Tudi po presoji sodišča so bila zgoraj navedena določila pravilno uporabljena. Tožnica v tožbi vloženi v tem upravnem sporu zatrjuje, da ji njene premoženjske razmere ne omogočajo vrnitve dolgovanega zneska, kar pa na pravilnost izpodbijane odločitve ne more imeti nobenega vpliva. Odločba o tem, da je tožnica prejela nujno brezplačno pravno pomoč neupravičeno, je namreč že pravnomočna in sodišče o tem v tem upravnem sporu ponovno ne more odločati. Z izpodbijano odločbo je bilo tako odločeno še o višini in roku vračila, tožnica pa je bila opozorjena tudi na možnost sklenitve dogovora po četrtem odstavku 43. člena ZBPP.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakon utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).