Jedro

V primeru spremembe delodajalca ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku in sklenitev nove pogodbe pri delodajalcu prevzemniku. Bistvo tega instituta je v tem, da se pri delodajalcu prevzemniku ohranijo vse pravice, ki jih je imel delavec pri delodajalcu prenosniku. Vse pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi v trenutku prehoda preidejo na delodajalca prevzemnika po samem zakonu. Možnost drugačnega dogovora ni predvidena.

Izrek

Revizija zoper sodbo se zavrne v delu, ki se nanaša na odločitev o nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi. s k l e n i l o : Revizija zoper sklep se zavrže. Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi z dne 18.1.2006, za priznanje pravic iz naslova pogodbe o zaposlitvi z dne 18.6.2004 in za plačilo razlike v plači med relativnim razmerjem 1,39 in 2,07 ter za ugotovitve ničnosti dogovora glede prenosa pogodbenih in drugih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja št. 19/16-2006 z dne 24.1.2006 med tožečo in toženo stranko ter P. d.d. v 1. alineji 3. čl.. Zavrglo pa je podredni tožbeni zahtevek za razveljavitev dogovora glede prenosa pogodbenih in drugih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja št. 19/16-2006 z dne 24.1.2006 med tožečo in toženo stranko ter P. d.d. v 1. alineji 3. čl. Sodišče je tožniku naložilo povračilo odmerjenih stroškov postopka z zamudnimi obrestmi toženi stranki.

Sodišče je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in spremenilo zavrnilni del sodbe glede ugotovitve nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi z dne 18.1.2006, razveljavilo zavrnilni del sodbe glede priznanja pravic iz naslova pogodbe o zaposlitvi z dne 18.6.2004 in plačila razlike med izplačano plačo in plačo po relativnem razmerju 2,07 ter sklep o stroških postopka. V tem delu je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem delu sodbe pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi napačne (pravilno zmotne) uporabe materialnega prava in sicer v delu, v katerem je bilo pritožbi ugodeno in je bila spremenjena prvostopna sodba, in v delu, v katerem je bila sodba prve stopnje razveljavljena. Navajala je, da je pritožbeno sodišče izhajalo iz drugačnega dejanskega stanja kot sodišče prve stopnje in da ni imelo osnove za spremembo prvostopne sodbe. Pri prevzemniku lahko pride do nove, spremenjene pogodbe o zaposlitvi. Temu ne nasprotuje Direktiva 2001/23/ES, ta pa tudi ne ureja konkretnega primera, ko je delavec sporazumno razvezal pogodbo o zaposlitvi s prenosnikom in po prehodu sklenil novo pogodbo s prevzemnikom. Pritožbeno sodišče tudi ni zavzelo stališča, iz katere pogodbe o zaposlitvi mora prevzemnik zagotavljati pravice tožniku, niti tega ne v kakšnem obsegu so prešle pravice in obveznosti na prevzemnika, če je bila pogodba o zaposlitvi razvezana in ali lahko stranki skleneta novo pogodbo o zaposlitvi. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbo tožeče stranke zavrne v celoti in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, oziroma podredno, izpodbijano sodbo in sklep razveljavi in zadevo vrne drugostopnemu sodišču v novo sojenje.

Tožena stranka je vložila revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je to določilo o razveljavitvi dela sodbe sodišča prve stopnje. Vložila je tudi predlog za dopolnitev sklepa oziroma pritožbo glede dopustnosti revizije.

Revizija je bila v skladu z določbo 357. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki na revizijo in pritožbo ni odgovorila. Revizija deloma ni dovoljena, deloma pa ni utemeljena, pritožba pa glede na 31. in 32. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004) ni dovoljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člena ZPP).

Revizijsko sodišče ni ugotovilo, da bi bile v izpodbijani sodbi bistveno kršene določbe pravdnega postopka glede 4. točke 358. člena ZPP in da bi s tem sodišče druge stopnje zagrešilo kršitev 1. odstavka 339. čl. ZPP, kot to očita revizija. V katerih primerih mora sodišče druge stopnje s sodbo spremeniti sodbo sodišča prve stopnje, je določeno v 358. člena ZPP. Sodišče druge stopnje se je v konkretnem primeru oprlo na 4. točko 358. člena ZPP. Če sodišče druge stopnje misli, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno ugotovilo, je na takšno dejansko stanje vezano, mora pa spremeniti sodbo sodišča prve stopnje, če je to zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče druge stopnje je sprejelo dokazne zaključke sodišča prve stopnje, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri družbi „P. d.d.“ na delovnem mestu prodajalec-blagajnik in da je zaradi prenosa poslovalnice prišlo do spremembe delodajalca. V tem primeru po 73. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 42/2002) preidejo pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, ki jo ima delavec sklenjeno pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika.

Bistvena razlika med sodbama sodišč prve in druge stopnje se pojavlja glede zaključka, ali je določba 73. člena ZDR o avtomatičnem prenosu pravic absolutne narave in ali je možna tudi drugačna ureditev med strankama. V primeru spremembe delodajalca po 73. členu ZDR ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku in sklenitev nove pogodbe pri delodajalcu prevzemniku. Bistvo tega instituta je v tem, da se ohranijo vse pravice, ki jih je imel delavec pri delodajalcu prenosniku, tudi pri delodajalcu prevzemniku. Sodišče druge stopnje se je utemeljeno postavilo na stališče, da vse pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi v trenutku prehoda preidejo na delodajalca od prevzemnika po samem zakonu. Možnost drugačnega dogovora ni predvidena. Določba 73. člena ZDR je bila v skladu s 1. odstavkom 1. člena ZDR v zakon vnesena kot implementacija Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij obratov ali delov podjetij in obratov – združena verzija (UL L št.82,22.3.2001). V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti (SES) je cilj Direktive 2001/23 zagotavljanje nepretrganosti delavnih razmerij, ki obstajajo v okviru gospodarske enote, neodvisno od spremembe lastništva (1). SES je tudi jasno poudarilo, da se delavec ne more odpovedati pravicam, ki so mu zagotovljene s prisilnimi določbami direktive, ker je varstvo delavčevih pravic stvar javnega interesa (2). Odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila zato nezakonita, ker je pogodba (oziroma pravice in obveznosti iz te pogodbe) za tožnika še vedno veljala pri novem delodajalcu (3). Delodajalec prevzemnik zato ne sme ponujati delavcu v podpis nove pogodbe o zaposlitvi, če pa jo podpiše, je taka pogodba v nasprotju s zakonom, kar je tudi razsodilo sodišče druge stopnje. Neutemeljene so zato revizijske navedbe, da je sodišče druge stopnje izhajalo iz drugačnega dejanskega stanja, ker ni šlo za drugačno ugotovitev pomembnih dejstev, ampak za drugačen pravni zaključek in ne dejanski, kot to trdi revizija.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti).

Iz številnih odločitev SES izhaja (na primer C-392/92 z dne 14.4.1994 v zadevi tožnice Schmidt), da je treba za odgovor, ali gre v posameznem primeru za prenos ali ne, ugotavljati vsa značilna dejstva za prenos in na podlagi teh dejstev ugotavljati, ali je šlo za prenos ali ne. Značilna dejstva so: tip podjetja oz. dejavnosti, ali je bilo preneseno materialno premoženje, vrednost nematerialnega premoženja (pravic) v času prenosa, ali je novi delodajalec prevzel večino delavcev ali ne, ali je novi delodajalec prevzel tudi stranke, stopnjo podobnosti med dejavnostjo pred in po prenosu, čas morebitne prekinitve dejavnosti (4). Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je pri svoji odločitvi upoštevalo tudi sodišče druge stopnje, izhaja, da je zaradi pravnega prenosa dela podjetja (poslovalnice) na podlagi pravnega posla prišlo do spremembe delodajalca. Na dejansko ugotovitev o tem, da gre za prenos podjetja, je revizijsko sodišče vezano (5). Pravilen je zato zaključek sodišča druge stopnje, da pride na podlagi 1. odstavka 73. člena ZDR do spremembe delodajalca po zakonu samem. Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja so po samem zakonu prešle na delodajalca prevzemnika že s samim pogodbenim prenosom dela podjetja, kjer je tožnik delal (6). Delovno razmerje se je zato zakonito nadaljevalo po takrat veljavni pogodbi o zaposlitvi, ki je bila v času odločanja pogodba o zaposlitvi sklenjena med tožnikom in "P. d.d." z dne 15.06.2005. Ker je bila odpoved pogodbe nezakonita, je ta pogodba o zaposlitvi še vedno veljala. Sodišče pa izda sodbo glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave.

Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Sodišče druge stopnje je na podlagi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo v delu razveljavilo in v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Revizija proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je ugodilo pritožbi tožeče stranke ter razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje glede odločitve o zahtevku za priznanje vseh pravic iz naslova pogodbe o zaposlitvi z dne 18.6.2004 in plačilu razlike v plači ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ni dovoljena, ker ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Revizija je dovoljena zoper pravnomočno sodbo in sklep, izdanima na drugi stopnji, z razveljavitvijo sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvijo v novo sojenje pa ta del sodbe ni postal pravnomočen in zato revizija zoper ta del sodbe ni dovoljena. Nedovoljeno revizijo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.

Tožena stranka je vložila predlog za dopolnitev sklepa oziroma pritožbo glede dopustnosti revizije. Navajala je, da drugostopenjsko sodišče ni odločilo o tem, ali se revizija v tem sporu dopusti. Meni, da bi bilo potrebno revizijo v skladu s 1. alinejo 32. člena ZDSS-1 dopustiti.

V tej zadevi gre za spor o nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi in s tem za ugotovitev obstoja delavnega razmerja. Revizija je zato v skladu z 2. točko 31. člena ZDSS-1 dovoljena. V teh sporih ni potrebno, da višje sodišče v svojo odločbo vključi sklep o dopustitvi revizije (7). Zato je revizijsko sodišče tak predlog oz. pritožbo zavrglo, ker pritožba nima niti dejanske niti pravne podlage.

Op. št. (1): Zadeva C-458/05 z dne 13.9.2007, tč. 23, združeni C-232/04 in C-233/04 z dne 15.12.2005, tč. 31. Op. št. (2): Zadeva Foreningen af Arbejdsledere i Denmark v Daddy´s Dance Hall, št. C-324/86. Op. št. (3): VIII Ips 175/2007, 25.3.2008.Op. št. (4): VIII Ips 328/2006, 13.2.2007.Op. št. (5): Kot zgoraj pod 3.Op. št. (6): VIII Ips 315/2006, 30.1.2007.Op. št. (7): Galič v Cvetko, A., Galič, A., Kralj, K. in Novak ,J.: Komentar ZDSS-1, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 158.