17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 38/2005 z dne 22. 3. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 241/2002 z dne 9. 4. 2004, s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 3/95 z dne 17. 5. 2002 in z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje št. P-5005754 z dne 7. 12. 1994 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem plače, prejete za delo preko polnega delovnega časa. Ugotovilo je, da niso izpolnjeni pogoji iz 312. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 in nasl. – v nadaljevanju ZPIZ-92), saj delo vodje tehnične kontrole za kakovost ni imelo značaja izjemnosti, niti ni moglo predstavljati posebnega delovnega pogoja. Višje sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo, Vrhovno sodišče pa revizijo.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Navaja, da je v tovarni opravljal dežurstvo, v letih 1970 do 1978 v povprečju več kot 180 ur letno, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju Zavod) pa plačila za nadurno delo pri izračunu pokojninske osnove ne upošteva. Meni, da zaradi nezakonitega stališča Zavoda, ki sloni na netočnem pojasnilu sedanjega podjetja, da tedaj nadure v splošnih aktih delovne organizacije niso bile opredeljene kot poseben delovni pogoj, prejema nižjo pokojnino, kot mu pripada glede na plačo in vplačane prispevke. Vsi upokojenci naj bi imeli pokojnino, ki odraža njihovo plačo z nadurami vred, zato naj bi takšna pokojnina pripadala tudi njemu. Ustavnemu sodišču predlaga, naj preveri skladnost 312. člena ZPIZ-92 s 155. členom Ustave, ker omogoča neupoštevanje dela plače pri izračunu pokojninske osnove oziroma učinkuje za nazaj.

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik uveljavlja kršitev pravice do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), ker naj le njemu pokojnina ne bi bila odmerjena od pokojninske osnove, ki bi zajemala tudi plačilo opravljenega nadurnega dela. S takšno (pavšalno) navedbo pritožnik zatrjevane kršitve pravice ne izkaže.

4.Ker očitno ne gre za kršitev človekove pravice, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Ob preizkusu ustavne pritožbe Ustavno sodišče tudi ni posebej odgovarjalo na pavšalen očitek pritožnika, ki se nanaša na zakonsko ureditev iz 312. člena ZPIZ-92.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan