Jedro

Tožnica je na podlagi več delnih umikov tožbe zoper prvo toženko umaknila tožbo v celoti. Ker vsi delni umiki niso bili posledica izpolnitve tožbenega zahtevka, bi moralo sodišče prve stopnje izračunati uspeh tožnice in prve toženke, ugotoviti, do kolikšnega zneska stroškov je upravičena vsaka od njiju glede na doseženi uspeh, te stroške medsebojno pobotati, razliko pa naložiti v plačilo dolžnici.

Sodišče prve stopnje je pri izračunu uspeha strank zmotno izhajalo le iz vrednosti 748,26 EUR, ki predstavlja neto glavnico, ki jo je prva toženka tekom spora plačala. Za izračun uspeha je namreč ključno razmerje med vrednostjo vtoževane terjatve in vrednostjo izpolnjene (plačane) terjatve. Pri tem pritožba pravilno opozarja, da prva toženka tekom spora ni plačala le del terjatve (gledano z vidika tožbenega zahtevka v prvotni tožbi), ki se je nanašala na neto glavnico. Plačala je tudi del terjatve, ki se je nanašala izključno na davke in socialne prispevke (t. i. bruto glavnica). V obravnavanem, specifičnem primeru, je zato treba pri izračunu vrednosti spornega predmeta in pri izračunu uspeha upoštevati višino obeh terjatev, tj. seštevek neto in bruto glavnice v posamezni fazi postopka.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se stroški postopka, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti prvi toženi stranki, znižajo na znesek 380,00 EUR.

II.V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Prva tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 187,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožnica dolžna prvi toženki povrniti 915,97 EUR pravdnih stroškov v roku 8 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper sklep se pritožuje tožnica. Navaja, da sodišče ni odločilo o njenem zahtevku za povrnitev stroškov postopka, s čimer je nedopustno poseglo v pravico tožnice do sodnega varstva in enakega varstva pravic ter storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Delež tožničinega uspeha v razmerju do prve toženke ni le 10,54 %. Upoštevati je namreč treba, da je tožbeni zahtevek zajemal tudi bruto znesek, katerega je prva toženka izpolnila v celoti. Za vlogi z dne 20. 3. 2025 in 9. 4. 2025 pripada prvi toženki le vsakokratnih 20 točk. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o stroških postopka, potem ko je s sklepom z dne 26. 9. 2025 zaradi umika tožbe postopek zoper prvo toženko ustavilo. Obrazložilo je, da je prva toženka izpolnila zahtevek v višini 748,26 EUR in kot vrednost spora upoštevalo znesek 7.102,01 EUR. Izračunalo je, da je tožničin uspeh znašal 10,54 %. Naložilo ji je, da prvi toženki povrne 89,46 % njenih stroškov postopka, kar znaša 915,97 EUR.

5.Tožnica je na podlagi več delnih umikov tožbe zoper prvo toženko umaknila tožbo v celoti. Ker vsi delni umiki niso bili posledica izpolnitve tožbenega zahtevka, je utemeljen pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo izračunati uspeh tožnice in prve toženke, ugotoviti, do kolikšnega zneska stroškov je upravičena vsaka od njiju glede na doseženi uspeh, te stroške medsebojno pobotati, razliko pa naložiti v plačilo dolžnici (prva odstavka 154. in 158. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Zaradi več delnih umikov tožbe bi moralo izračunati za vsako posamezno fazo postopka posebej vrednost spornega predmeta in postopkovni uspeh strank.

6.Sodišče prve stopnje je pri izračunu uspeha strank zmotno izhajalo le iz vrednosti 748,26 EUR, ki predstavlja neto glavnico, ki jo je prva toženka tekom spora plačala. Za izračun uspeha je namreč ključno razmerje med vrednostjo vtoževane terjatve in vrednostjo izpolnjene (plačane) terjatve. Pri tem pritožba pravilno opozarja, da prva toženka tekom spora ni plačala le del terjatve (gledano z vidika tožbenega zahtevka v prvotni tožbi), ki se je nanašala na neto glavnico. Plačala je tudi del terjatve, ki se je nanašala izključno na davke in socialne prispevke (t. i. bruto glavnica). V obravnavanem, specifičnem primeru, je zato treba pri izračunu vrednosti spornega predmeta in pri izračunu uspeha upoštevati višino obeh terjatev, tj. seštevek neto in bruto glavnice v posamezni fazi postopka.

7.Ob vložitvi tožbe je vrednost spora znašala 8.057,48 EUR (7.102,01 neto glavnica + 955,47 bruto glavnica). Dne 12. 11. 2024 je tožnica delno umaknila tožbo, zato je od tega dne dalje vrednost spora znašala 7.429,23 EUR (6.832,08 neto glavnica + 597,15 bruto glavnica). Dne 17. 2. 2025 je tožnica ponovno delno umaknila tožbo, zato je od tega dne dalje vrednost spora znašala 1.345,41 EUR (748,26 neto glavnica + 597,15 bruto glavnica). Z vlogo z dne 21. 3. 2025 je tožnica delno umaknila tožbo zaradi delne izpolnitve, zato je od tedaj dalje vrednost spora znašala 597,87 EUR (0,72 neto glavnica + 597,15 bruto glavnica). Z vlogo z dne 3. 6. 2025 je zaradi izpolnitve umaknila še preostali del tožbe.

8.Izhajajoč iz zgoraj navedenih vrednosti spora in dejstva, da je prva toženka plačala terjatev v skupnem znesku 1.345,41 EUR (748,26 neto glavnica + 597,15 bruto glavnica), je uspeh strank naslednji. Tožnica je do 11. 11. 2024 uspela s 16,7 % (1.345,41 / 8.057,48), prva toženka pa s 83,3 %. Od 12. 11. 2024 do 16. 2. 2025 je tožničin uspeh 18,1 % (1.345,41 / 7.429,23), uspeh prve toženke pa 81,9 %. Od 17. 2. 2025 do 20. 3. 2025 je tožničin uspeh 100 % (1.345,41 / 1.345,41), uspeh prve toženke pa 0 %. Tudi od 21. 3. 2025 dalje je tožničin uspeh 100 %, saj ji je bila poplačana še preostala vtoževana terjatev.

9.Tožnici pripada povračilo naslednjih potrebnih stroškov postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi z Odvetniško tarifo - OT): 400 točk za sestavo tožbe oziroma glede na 16,7 % uspeh 66,8 točk; 300 točk za sestavo pripravljalne vloge z dne 12. 11. 2024 oziroma glede na 18,1 % uspeh 54,3 točk; 300 točk za sestavo pripravljalne vloge z dne 20. 1. 2025 oziroma glede na 18,1 % uspeh 54,3 točk; 400 točk za zastopanje na pripravljalnem in prvem naroku dne 22. 1. 2025 oziroma glede na doseženi 18,1 % uspeh 72,4 točk; vsakokratnih 50 točk za sestavo vlog z dne 17. 2. 2025, 21. 3. 2025 in 3. 6. 2025. Skupaj ji pripada 397,8 točk, za materialne stroške pa še dodatnih 8 točk. Glede na vrednost točke 0,60 EUR in z 22 % DDV tožnici pripada povračilo 297,00 EUR.

10.Tožnici ne pripada povračilo stroška za končno poročilo stranki, saj je ta storitev zajeta v drugih že priznanih stroških. Ne pripada ji povračilo stroška za vsakokratne konference pooblaščenca s stranko, saj so ti stroški zajeti v priznanih stroških za sestavo vlog, ki so bile izdelane po teh konferencah. Ni upravičena do stroška za sestavo predpravdnega zahtevka. Zoper prvo toženko uveljavlja denarno terjatev, predpravdni postopek pri delodajalcu za uveljavljanje sodnega varstva v zvezi s takšno terjatvijo pa ni potreben (četrti odstavek 200. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1). Posledično tudi stroški, ki so nastali v tem predpravdnem postopku, niso potrebni stroški postopka v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP. Za pripravljalno vlogo z dne 17. 2. 2025 ji ne pripada povračilo stroška nad priznanimi 50 točkami (priglašenih 300 točk), saj je v tej vlogi glede prve toženke ključen le delni umik tožbe, preostala vsebina vloge pa je pomembna le glede druge toženke, zoper katero je tožnica v tej vlogi postavila tožbeni zahtevek. Za pripravljalno vlogo z dne 21. 3. 2025 ji ne pripada povračilo stroška nad priznanimi 50 točkami (priglašenih 300 točk), saj je njen predmet zgolj delni umik tožbe. Za sestavo vloge z dne 7. 4. 2025 ji ne pripada povračilo 20 točk, saj bi tožnica sporočilo, da pričakuje hiter razpis glavne obravnave, lahko vključila že v predhodno vlogo z dne 21. 3. 2025. Za pripravljalno vlogo z dne 3. 6. 2025 ji ne pripada povračilo stroška nad priznanimi 50 točkami (priglašenih 300 točk), saj je njen predmet zgolj umik tožbe v preostalem delu in predložitev stroškovnika.

11.Tožnica ni upravičena do povračila potnih stroškov za pristop na narok, ki jih je priglasila v višini kilometrine za relacijo A. - Maribor. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku določa, da se potni stroški povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom (6. člen), stroški za prevožene kilometre pa se povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo, če javno prevozno sredstvo ne vozi ob primernem času, ali če je bilo potrebno iz kakšnega drugega opravičenega vzroka opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom (9. člen). V vsakem primeru (bodisi da stranka zahteva povrnitev stroškov za javni prevoz bodisi povrnitev kilometrine) je treba v zahtevi za povrnitev stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (drugi odstavek 163. člena ZPP). Glede na navedeno tožnici, ki ni navajala nobenih okoliščin, ki bi utemeljevale povrnitev stroškov z lastnim prevoznim sredstvom (za prevožene kilometre), teh stroškov ni mogoče priznati. Sodišče pa glede na citirano določbo ZPP ni dolžno samo ugotavljati niti, koliko bi znašali stroški za javni prevoz na omenjeni relaciji (prim. VSM I Cp 931/2015).

12.Glede stroškov prve toženke je pritožbeno sodišče izhajalo iz teh, ki so ji bili priznani kot potrebni v izpodbijanem sklepu. Za odgovor na tožbo ji pripada povračilo 400 točk oziroma glede na 83,3 % uspeh 333,2 točk; za pripravljalno vlogo z dne 17. 1. 2025 ji pripada 300 točk oziroma glede na 81,9 % uspeh 245,7 točk; za zastopanje na pripravljalnem in prvem naroku dne 22. 1. 2025 400 točk oziroma glede na doseženi 81,9 % uspeh 327,6 točk. Skupaj ji pripada 906,5 točk, za materialne stroške pa še dodatnih 18,13 točk. Glede na vrednost točke in z 22 % DDV prvi toženki pripada povračilo 677,00 EUR.

13.Za vlogi z dne 20. 3. 2025 in 9. 4. 2025 prvi toženki ne pripada povračilo stroška, saj je v tej fazi postopka tožnica uspela v celoti, zato prva toženka krije navedena stroška sama.

14.Po medsebojnem pobotu pripada prvi toženki povračilo 380,00 EUR stroškov postopka. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo tako, da je stroške, ki jih tožnica dolguje prvi toženki, znižalo na navedeni znesek (358. člen v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

15.Tožnica neutemeljeno vtožuje, da sta ji prva in druga toženka dolžni solidarno povrniti stroške postopka. Trditev, s katerimi bi utemeljila njuno solidarno odgovornost, niti ni navedla. V splošnem velja pravilo, da mora biti solidarna obveznost pri deljivih obveznostih z več dolžniki pri negospodarskih pogodbah1 izrecno predvidena z zakonom, ali s pogodbo strank, saj se ne domneva. Prva in druga toženka sta bili v različnih obdobjih tožničini delodajalki, terjatve, ki jih tožnica vtožuje od njiju iz naslova delovnega razmerja, so medsebojno nepovezane, zakonska ali pogodbena podlaga za njuno solidarno odgovornost pa ne obstaja. Tudi sicer je tožnica z drugo toženko v tem sporu sklenila sodno poravnavo, v kateri sta poleg zneska dolgovane glavnice določili tudi znesek stroškov tega postopka, ki jih je druga toženka dolžna plačati tožnici, ter izrecno izjavili, da druga do druge nimata nobenih zahtevkov več. Sodna poravnava, vključujoč stroškovno odločitev, ima učinek pravnomočne sodne odločbe, kar pomeni, da o stroških postopka, ki jih je glede obravnavanega spora dolžna plačati druga toženka, ni več dopustno odločati (prim. 308. člen ZPP).

16.Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v ostalem pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani sklep (353. člen v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP), saj ni ugotovilo niti obstoja pritožbenih razlogov niti razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

17.Pritožnica je uspela s ključnim delom pritožbe, tj. tako glede zahteve za povračilo ustreznega dela njenih stroškov postopka oziroma pobota s potrebnimi stroški nasprotne stranke, kot tudi glede zavzemanja za upoštevanje pravilne vrednosti spornega predmeta. Prva toženka ji je zato dolžna povrniti celotne stroške pritožbenega postopka, saj tožnica ni uspela zgolj glede sorazmerno majhnega dela pritožbe, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški (tretji odstavek 154. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP). Pripada ji povračilo 250 točk za pritožbo ter 5 točk za materialne stroške, kar upoštevaje vrednost točke in skupaj z 22 % DDV znaša 187,00 EUR. V primeru zamude s plačilom ji prva toženka dolguje tudi zakonske zamudne obresti. Povračilo stroška za poročilo o drugostopenjski odločitvi ji ne pripada, saj je zajeto v že priznanem strošku.

-------------------------------

1Pogodba o zaposlitvi, ki predstavlja temelj za vtoževane terjatve v tem sporu, je negospodarska pogodba.