Jedro

V tem postopku dolžnica terjatvi upnika na izpraznitev in izročitev stanovanja, za katero ima ta izvršilni naslov, ne more nasprotovati.

Dejstvo, da se bo morala dolžnica z družino preseliti, pa (še) nima druge nepremičnine, v kateri bi lahko uredili nov dom, ni razlog za odlog izvršbe, saj ne gre za okoliščino, ki bi ga opravičevala. Iz dolžničinih trditev pa izhaja, da njene zdravstvene težave trajajo že več let, kar pomeni, da ne gre za oviro, ki bi ji le trenutno onemogočala, da bi si uredila nov dom drugje. Če sama fizično ni sposobna iskanja stanovanja, lahko za to pooblasti koga drugega (npr. družinskega člana).

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 je z 31. 12. 2020 z določenimi izjemami res odložil izvršbo za dolžnike, ki so fizične osebe. Ukrep odloga izvršbe je veljal do 31. 1. 2021, vendar ga je Vlada Republike Slovenije podaljšala dvakrat in sicer najprej do 17. 3. 2021 in naknadno do 18. 4. 2021. Z njim in dvakratnim podaljšanjem je bil tako odlog izvršbe odložen (le) do 18. 4. 2021, zaradi česar izpodbijana odločitev ni v nasprotju s tem zakonom.

Epidemija ni več razglašena, zadnji Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 12. 5. 2021 je prenehal veljati z iztekom 15. 6. 2021. Sicer pa dolžnica konkretnih ukrepov, povezanih z razglašeno epidemijo, ki bi ji onemogočali iskanje novega bivališča ni niti zatrjevala, še manj dokazovala, zato konkretnejša obravnava njenega predloga v zvezi s tem razlogom niti ni mogoča.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep, kolikor ni bilo ugodeno predlogu dolžnice za odlog izvršbe po 10. 5. 2021, potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu dolžnice za odlog izvršbe z dne 14. 12. 2020 in 11. 1. 2021 delno ugodilo in izvršbo odložilo do 10. 5. 2021. 2. Sklep s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnica. Ponavlja svoje trditve o upnikove protipravni pridobitvi lastništva stanovanja in nasprotuje njegovi aktivni legitimaciji. Pojasni svoje zdravstveno stanje, ki zajema konstantne bolečine zaradi delovne poškodbe na ledveni hrbtenici in posledic zdravljenja. Opiše tudi slabo stanje stanovanja. V zvezi z datumom odloga navaja, da je ta arbitraren, saj v sklepu ni nobenega dokaza, da naj bi bila epidemija s tem dnem preklicana, medtem ko je bila z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 izvršba odložena za nedoločen čas. Protivi se kršitvi njene ustavne pravice do zasebnega življenja in odvzema doma.

3. Z vlogo z dne 29. 3. 2021 je dolžnica svojo pritožbo še dopolnila. Ker pa je ta dopolnitev vložena po izteku roka za pritožbo, ki v skladu z določbo tretjega odstavka 9. člena ZIZ znaša 8 dni (izpodbijani sklep je bil dolžnici po podatkih vročilnice, ki se nahaja v spisu osebno vročen 10. 3. 2021), je dopolnitev prepozna in je višje sodišče ne upošteva.

4. V odgovoru na pritožbo dolžnice upnik predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Višje sodišče je sklep preizkusilo v izpodbijanem delu, to je v delu, kolikor sodišče prve stopnje predlogu dolžnice za odlog izvršbe za čas po 10. 5. 2021 ni ugodilo, in sicer v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

7. Predmetni izvršilni postopek teče zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine, v kateri dolžnica živi, na podlagi izvršilnega naslova, in sicer z dnem 4. 2. 2015 pravnomočnega sklepa in sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 1941/2013 z dne 4. 12. 2013. Ker torej upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, ki ga izvršilno sodišče mora izvršiti (prim. prvi in 1. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ), v tem postopku dolžnica terjatvi upnika na izpraznitev in izročitev stanovanja, za katero ima ta izvršilni naslov, ne more nasprotovati, zaradi česar se višje sodišče do teh trditev ne opredeljuje. Prav tako se ne opredeljuje do trditev v zvezi s pomanjkanjem aktivne legitimacije upnika, ki so lahko le predmet rednega ugovora zoper sklep o izvršbi (12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), ki pa je že pravnomočen (27. 3. 2018).

8. Po določbi prvega odstavka 71. člena ZIZ lahko sodišče na dolžnikov predlog v primerih, ki so navedeni v 1. do 11. točki tega odstavka, popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Za odlog izvršbe morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja: eden od primerov navedenih v 1. do 11. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ in s stopnjo verjetnosti izkazana nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, ki je večja od škode, ki lahko zaradi odloga nastane upniku. Drugi odstavek 71. člena ZIZ pa določa, da sme sodišče, ne glede na prvi odstavek 71. člena ZIZ, na predlog dolžnika izvršbo odložiti tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za tri mesece in le enkrat, pri čemer je bila navedena določba razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča U-I-171/16-15 z dne 11. 7. 2019, kolikor se odlog izvršbe dovoljuje za najdlje tri mesece in le enkrat, kadar gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom.1

9. Za odlog izvršbe po določbi prvega odstavka 71. člena ZIZ dolžnica že objektivnega pogoja ni izpolnila, čemur niti ne nasprotuje, zato na tej podlagi pogoji za odlog niso podani.

10. Pravilen pa je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da ni podan niti posebno upravičen razlog za odlog izvršbe po 10. 5. 2021. Posebno upravičeni razlogi predstavljajo pravni standard, ki ga je potrebno presojati v vsakem posameznem primeru. Dolžnik mora v skladu s 7. in 212. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, zatrjevati obstoj tistih okoliščin, v katerih se trenutno nahaja, do izboljšanja pa bo prišlo v bližnjem časovnem obdobju oziroma v obdobju, za katerega predlaga odlog. Kot posebno upravičen razlog za odlog izvršbe je namreč mogoče upoštevati le tako življenjsko situacijo, ki zaradi svoje izjemnosti dolžniku začasno onemogoča izpolnitev obveznosti. Kot je dolžnici pojasnilo že sodišče prve stopnje, je namen odloga iz posebno upravičenih razlogov zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe pomenilo za dolžnika nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka. Vendar je odložitev uveljavitve zahtevka, ki izhaja iz pravnomočne sodne odločbe, mogoče dovoliti le izjemoma, saj pomeni neizvršena sodna odločba protipravno dejansko stanje v primerjavi s stanjem, ki je določeno z avtoriteto sodne oblasti.

11. Trditve, ki jih je dolžnica podala v predlogu za odlog izvršbe, tudi po presoji višjega sodišča, ne predstavljajo nobenega posebno upravičenega razloga, ki bi utemeljeval odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ, tudi po 10. 5. 2021. Kot je upoštevalo že sodišče prve stopnje, dolžnica že od leta 2015, ko je postal pravnomočen izvršilni naslov, ki ji nalaga izselitev in izpraznitev stanovanja, vsekakor pa od leta 2018, ko je bil izdan sklep o izvršbi v predmetni zadevi ve, da se bo iz stanovanja morala izseliti. Dolžnica niti ni zatrjevala, da bi si stanovanjsko problematiko urejala, poleg tega ni navedla nobenih izjemnih zdravstvenih, socialnih, premoženjskih in drugih okoliščin, zaradi katerih bi nadaljevanje dovoljene izvršbe zanjo predstavljalo tako nedopustno trdoto, pred katero bi jo bilo treba varovati.

12. V predlogu za odlog izvršbe se je sklicevala na zdravstvene težave, in sicer konstantno bolečo telesno gibalnostjo pri delu, hoji, sedenju in ležanju, težave z želodcem zaradi dolgoletnega uživanja analgetikov ter zlomljeno ledveno hrbtenico (OSM), zaradi česar ne sme biti na mrazu na cesti. Razglašena epidemija pa ji onemogoča iskanje stanovanja v Italiji. Zgolj dejstvo, da se bo morala dolžnica z družino preseliti, pa (še) nima druge nepremičnine, v kateri bi lahko uredili nov dom, ni razlog za odlog izvršbe, saj ne gre za okoliščino, ki bi ga opravičevala. Iz dolžničinih trditev pa izhaja, da njene zdravstvene težave trajajo že več let, kar pomeni, da ne gre za oviro, ki bi ji le trenutno onemogočala, da bi si uredila nov dom drugje. Če sama fizično ni sposobna iskanja stanovanja, lahko za to pooblasti koga drugega (npr. družinskega člana). Zimske razmere v povezavi z njenim zdravstvenim stanjem in oteženo iskanje stanovanja zaradi ukrepov ob razglašeni epidemiji, pa je sodišče prve stopnje pri odločanju o njenem predlogu upoštevalo in izvršbo že odložilo do 10. 5. 2021. 13. V zvezi s časom dovoljenega odloga do 10. 5. 2021 višje sodišče pojasnjuje, da gre za čas treh mesecev od izdaje izpodbijanega sklepa, za kolikor je sodišče prve stopnje dolžničinemu predlogu, zaradi razglašene epidemije in zimskih razmer ugodilo, in kar je tudi pojasnilo. Ne gre tako za datum, neposredno povezan s trajanjem epidemije ali odlogom izvršbe po določbah Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE). Ta je z 31. 12. 2020 z določenimi izjemami res odložil izvršbo za dolžnike, ki so fizične osebe (121. in 65. člen ZIUPOPDVE). Ukrep odloga izvršbe je veljal do 31. 1. 2021, vendar ga je Vlada Republike Slovenije podaljšala dvakrat in sicer najprej do 17. 3. 2021 in naknadno do 18. 4. 2021 (Sklep o spremembi sklepa o podaljšanju ukrepa odloga izvršbe, z dne 16. 3. 2021). Z njim in dvakratnim podaljšanjem je bil tako odlog izvršbe odložen (le) do 18. 4. 2021, zaradi česar izpodbijana odločitev ni v nasprotju s tem zakonom. Tudi epidemija ni več razglašena, zadnji Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 12. 5. 2021 je prenehal veljati z iztekom 15. 6. 2021. Sicer pa dolžnica konkretnih ukrepov, povezanih z razglašeno epidemijo, ki bi ji onemogočali iskanje novega bivališča ni niti zatrjevala, še manj dokazovala, zato konkretnejša obravnava njenega predloga v zvezi s tem razlogom niti ni mogoča. 14. Ker glede na vse pojasnjeno, tudi po presoji višjega sodišča, pogoji za nadaljnji odlog izvršbe niso podani, je izpodbijana odločitev pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene. In ker tudi niso podane kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je to pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Izpodbijano odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi določbe šestega odstavka 169. člena in 71. člena ZIZ, kakršen je veljal v času odločanja, to je pred spremembo z Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-M), ki se uporablja od 27. 3. 2021 dalje.