Jedro

Tudi po 170. čl. ZPP je odločitev o tem, da bo stranko zastopal v postopku določeni pooblaščenec, stvar posebnega sklepa, s katerim sodišče za pooblaščenca postavi konkretnega odvetnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog pooblaščenca tožene stranke za plačilo njegove nagrade in stroškov iz proračusnkih sredstev sodišča. Tega pooblaščenca namreč toženi stranki ni postavilo sodišče, temveč ga je pooblastil toženec sam.

Zoper sklep se pritožuje toženčev pooblaščenec, odvetnik P.K.. V pritožbi navaja, da je toženca zastopal v postopku zato, ker je bilo v sklepu, s katerim je bil toženec oproščen plačila stroškov, navedeno, da bodo kriti tudi stroški zastopanja pooblaščenca. Prav zato si toženec ni uredil brezplačne pravne pomoči in odvetnik je prav zaradi prej navedene obrazložitve prevzel zastopanje toženca v pravdi. To zastopanje je prevzel šele potem, ko je prejel sklep z dne 30.9.2005, v katerem je sodišče že zapisalo odvetnikovo ime v uvodu sklepa, čeprav ni nikoli predložil pooblastila. Ko je sklep prejel, ga je zato razumel kot sklep, ki krije plačilo stroškov zastopanja.

Pritožba ni utemeljena.

Podatki spisa so drugačni, kot jih prikazuje pritožba. Iz njih namreč izhaja, da je toženec na obravnavi dne 30.9.2005 sodišču predložil vlogo odvetnika K. z istim datumom, v kateri je bilo navedeno, da odvetnik vlaga pooblastilo za zastopanje toženca v pravdi in prosi za preložitev naroka zaradi drugih obveznosti (vloga na list. št. 39 spisa in pooblastilo v prilog B1 spisa). Ker je toženec na obravnavi sočasno predlagal, naj se ga oprosti plačila stroškov postopka, je sodišče v sklepu, s katerim je o tej toženčevi zahtevi odločalo, v uvodu (upoštevajoč predloženo pooblastilo) navedlo, da toženca zastopa odvetnik P.K. Ne drži torej, da naj bi bilo sodišče prve stopnje tisto, ki je odvetnika določilo za zastopanje tožencu v tej pravdi. S sklepom je le odločilo, da se toženca oprosti plačila stroškov postopka v smislu 168. čl. ZPP. Slednje pomeni, da oprostitev stroškov postopka obsega oprostitev taks in predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov (2. odst. 168. čl. ZPP). Res pa je v zadnjem stavku obrazložitve sklepa sodišče zapisalo, da naj bi bil toženec oproščen tudi plačila dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca, vendar je bila taka obrazložitev v nasprotju z vsebino odločitve sodišča, navedene v izreku. Tudi če bi bilo med pravdnim postopkom še vedno mogoče odvetnika stranki postaviti po 170. čl. ZPP (po uveljavitvi ZBPP se o dodelitvi brezplačnega odvetnika stranki odloča le po pravilih tega zakona - torej v posebnem postopku, ne pa po pravilih 170. čl. ZPP v okviru rednega pravdnega postopka. O tem, da tako stališče ni sporno z vidika ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. čl. Ustave, se je izreklo v svoji odločbi tudi Ustavno sodišče v sklepu Up 38/02), pritožba ni utemeljena. Tudi po 170.čl. ZPP je namreč odločitev o tem, da bo stranko zastopal v postopku določeni pooblaščenec, stvar posebnega sklepa, s katerim sodišče za pooblaščenca postavi konkretnega odvetnika (3. odst. 170. čl. ZPP). Odvetnik P.K. pa niti s strani pravdnega sodišča ni bil postavljen v postopku za pooblaščenca tožencu. Pritožniku, kot prava veščemu, so ta določila ZPP nedvomno poznana, v primeru nastalih nejasnosti, povzročenih zaradi obrazložitve sklepa, pa bi moral zahtevati od sodišča ustrezno pojasnilo.

Pritožba je torej po oceni pritožbenega sodišča neutemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).