Jedro

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V sporih majhne vrednosti je mogoče meritorno odločanje tudi brez razpisa glavne obravnave, če dejansko stanje med pravdnima strankama ni sporno, pa tudi če je dejansko stanje sporno, če ugotovi, da je o spornih dejstvih mogoče odločiti že na podlagi predloženih listinskih dokazov. Sodišče je v konkretnem primeru izdalo sodbo brez razpisa naroka v skladu z načelom ekonomičnosti, čeprav je tožnica zahtevala izvedbo naroka, in po ugotovitvi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti na podlagi pisnih dokazov. Ker toženec, na katerem je bilo dokazno breme o zatrjevanem dejstvu, da je bilo ustno dogovorjeno, da tožnica v pogodbo o potovanju brezplačno vključi zavarovanje rizika odpovedi, razen predloženih pisnih dokazov ni predlagal ničesar drugega, na naroku pa bi bil za predlaganje drugih dokazov že prekludiran, bi bila izvedba naroka nepotrebna in v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka ter v ničemer ne bi spremenila rezultata postopka. Sodišče je za ugotavljanje vsebine spornega dogovora imelo na voljo listinske dokaze, zato je, upoštevajoč trditve pravdnih strank, o spornem dejanskem stanju odločalo na podlagi predloženih pisnih dokazov.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR v 8 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan tožnici plačati 1.303,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2023 do plačila ter stroške postopka v višini 448,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper sodbo je vložil pritožbo toženec, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Med pravdnima strankama je sporno, ali je tožnica v pogodbo o potovanju vključila brezplačno zavarovanje rizika odpovedi. Toženec je glede navedenega spornega dejstva podal ustrezno trditveno podlago. Da mu je tožnica obljubila brezplačno zavarovanje rizika odpovedi, je izkazoval predvsem s potrdilom o plačilu z dne 22. 4. 2023, ki ga je sodišče prve stopnje nepravilno ocenilo. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker ga sodišče skladno z določilom 12. člena ZPP ni poučilo, da je dolžan zaslišanje izrecno zahtevati, ter da se v sporu majhne vrednosti narok, če so podani pogoji po 454. členu ZPP, izvede le na zahtevo strank.

Dalje uveljavlja kršitev po 10. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker bi moralo sodišče razpisati glavno obravnavo, saj je bilo dejansko stanje med pravdnima strankama sporno. Ali je bilo med pravdnima strankama ustno dogovorjeno oziroma obljubljeno ter v pogodbo o potovanju vključeno brezplačno zavarovanje rizika odpovedi, se sodišče ni moglo prepričati le na podlagi pisnih dokazov, pač pa bi moralo opraviti zaslišanje.

Po mnenju pritožnika je podana tudi absolutno bistvena kršitev postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče nepravilno presojalo vsebino potrdila o plačilu z dne 22. 4. 2023. Upoštevajoč obrazložitev sodbe obstaja o odločilnem dejstvu, to je o obstoju zavarovanja rizika odpovedi, nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listine, in samo listino. Sodišče v obrazložitvi sodbe navaja, da v potrdilu o vplačilu z dne 22. 4. 2023 vsebovana postavka "znesek zavarovanja odpovedi potovanja 0,00" pomeni, da riziko odpovedi potovanja ni bil sklenjen, saj bi bil v nasprotnem primeru naveden drugačen znesek. Takšna obrazložitev ne prepriča. Jasno je, da če rizik o odpovedi ne bi bil dogovorjen tako, kot ga je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjeval pritožnik, postavke "znesek zavarovanja odpovedi potovanja" potrdilo o plačilu sploh ne bi vsebovalo, kar potrjuje njegovo navedbo, da je bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor o brezplačnem riziku odpovedi potovanja.

3.Tožnica je na pritožbo obrazloženo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4.Predmet tožbenega zahtevka je plačilo računa z dne 25. 6. 2023 v višini 1.303,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2023 dalje.

5.Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR (1. odstavek 343. člena ZPP). Sodba v takšnem sporu se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP ter zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP), na kar je sodišče prve stopnje opozorilo pravdni stranki v pravnem pouku izpodbijane odločbe. Slednje pomeni, da v pritožbi dejanskega stanja ni dopustno izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje izhodišče tudi za pritožbeno odločitev, razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (2. odstavek 458. člena ZPP).

6.Sodišče ni storilo kršitve po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker naj skladno z določilom 12. člena ZPP pritožnika ne bi poučilo o tem, da je zaslišanje dolžan izrecno zahtevati ter da se narok v primeru podanih pogojev po 454. členu ZPP izvede na zahtevo strank. Po določilu 12. člena ZPP sodišče stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, opozori, katera procesna dejanja lahko opravi. Sodišče je toženca s standardiziranim pozivom, naj odgovori na vlogo tožnice, opozorilo, da mora v prvi pripravljalni vlogi navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo (2. odstavek 5. točke poziva), ter da se dejstva in predlagani dokazi v kasnejših vlogah ne upoštevajo (4. točka poziva). Prav tako je bil opozorjen na vsebino 1. in 2. odstavka 454. člena ZPP (6. točka poziva)1 . Pa tudi sicer, kot pravilno navaja tožnica v odgovoru na pritožbo, kršitev načela pomoči prava nevešči stranki iz 12. člena ZPP predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki, kot že pojasnjeno, v tem sporu ni dopusten pritožbeni razlog .

7.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 10. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. V sporih majhne vrednosti je mogoče meritorno odločanje tudi brez razpisa glavne obravnave, če dejansko stanje med pravdnima strankama ni sporno, pa tudi če je dejansko stanje sporno, če ugotovi, da je o spornih dejstvih mogoče odločiti že na podlagi predloženih listinskih dokazov. Sodišče je v konkretnem primeru izdalo sodbo brez razpisa naroka v skladu z načelom ekonomičnosti, čeprav je tožnica zahtevala izvedbo naroka, in po ugotovitvi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti na podlagi pisnih dokazov. Ker toženec, na katerem je bilo dokazno breme o zatrjevanem dejstvu, da je bilo ustno dogovorjeno, da tožnica v pogodbo o potovanju brezplačno vključi zavarovanje rizika odpovedi, razen predloženih pisnih dokazov ni predlagal ničesar drugega, na naroku pa bi bil za predlaganje drugih dokazov že prekludiran, bi bila izvedba naroka nepotrebna in v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka ter v ničemer ne bi spremenila rezultata postopka. Sodišče je za ugotavljanje vsebine spornega dogovora imelo na voljo listinske dokaze, zato je, upoštevajoč trditve pravdnih strank, o spornem dejanskem stanju odločalo na podlagi predloženih pisnih dokazov.

8.Pritožnik sodišču očita tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki 339. člena ZPP. Pritožbena navedba, da v potrdilu o plačilu navedena postavka "znesek zavarovanja odpovedi potovanja 0,00 EUR" potrjuje toženčeve navedbe, da je bil dogovor o brezplačnem riziku odpovedi potovanja sklenjen, se nanaša na dokazno presojo oziroma zaključek sodišča, ki ga je sprejelo na podlagi izvedenega dokaza z vpogledom v navedeno listino, in ne predstavlja zatrjevanega nasprotja med navedeno listino in razlogi sodbe, pri čemer zgolj nestrinjanje z dokazno oceno ne more utemeljevati bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

9.Odločitev sodišča prve stopnje je materialno pravno pravilna in ni obremenjena z uveljavljanimi niti z uradno upoštevanimi procesnimi kršitvami, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločbo (353. člen ZPP v zvezi s 5. odstavkom 458. člena ZPP).

10.Toženec s pritožbo ni uspel, zato je dolžan tožnici povrniti stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je v skladu s predloženim stroškovnikom in Odvetniško tarifo tožnici priznalo 250 točk nagrade za odgovor na pritožbo, 2 % materialnih stroškov in ter 22 % DDV, kar skupno znaša 186,66 EUR. Dosojene stroške je tožnica dolžna tožencem povrniti v roku 8 dni od vročitve tega sklepa (četrti odstavek 458. člena ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

-------------------------------

1Če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. Brez razpisa naroka izda sodišče odločbo o sporu tudi, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni predlagala v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v dovoljenih pripravljalnih vlogah.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 12, 454, 454/1, 454/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.