Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tretji odstavek 86. člena KZ-1 torej sodišču daje le možnost oziroma dovoljuje takšno odločitev, vendar je od sodišča ne zahteva. Tudi 359. člen ZKP pravi, da sodišče o tem lahko odloči, ni pa tega dolžno storiti.
I. Pritožba zagovornika obdolženega D.T. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Obdolženi D.T. se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.
1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu obdolženega D.T. spoznalo za krivega storitve nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s členom 54 KZ-1. Izreko mu je kazen 1 leto in 3 mesece zapora, v katero mu je bil vštet tudi čas pridržanja in čas, prestan v priporu od 18. 12. 2017 do 19. 12. 2017, kot je to sicer podrobneje navedeno v izreku izpodbijane sodbe. V skladu z drugim odstavkom 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bilo odločeno tudi, da je obdolženec dolžan plačati priglašene premoženjskopravne zahtevke oškodovancev, v skladu s četrtim odstavkom 95. člena ZKP pa je sodišče obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.
2. Zoper uvodoma navedeno sodbo se je glede odločbe o kazenski sankciji ter zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka pritožil zagovornik obdolženega D.T. s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi, predlaga pa tudi, da pritožbeno sodišče, ker bi naj prvostopno sodišče obdolžencu izreklo previsoko zaporno kazen, le-to ustrezno zniža. Bistvo pritožbenih navedb pa je sicer v trditvah, da je obdolženčev zagovornik na naroku za izrek kazenske sankcije predlagal, da sodišče obdolžencu omogoči izvrševanje zaporne kazni v odprtem oddelku zavoda, vendar se prvostopno sodišče do tega predloga ni opredelilo, zaradi česar je po oceni pritožnika podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, pritožnik pa bi naj bil na ta način tudi prikrajšan za ustavno pravico do obrazložene sodne odločbe.
3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.
4. Obdolženčev zagovornik je 17. 2. 2021, po končanem naroku za izrek kazenske sankcije, po zaključenem dokaznem postopku, v besedi strank predlagal, da sodišče obdolženemu T. dovoli, "da bo izrečeno zaporno kazen lahko prestajal v odprtem oddelku zavoda". Zagovornik navedenega predloga ni konkretiziral in z ničemer obrazložil. V pritožbi pa zatrjuje, da je prvostopno sodišče zato, ker se o njegovem predlogu ni opredelilo, bistveno kršilo določbe kazenskega postopka. S pritožnikom pa ni mogoče soglašati.
5. Res je, kot to v pritožbi zatrjuje pritožnik, da prvostopno sodišče v razlogih sodbe ni navedlo zakaj ni upoštevalo sicer zgolj pavšalnega in z ničemer konkretiziranega predloga za obdolženčevo prestajanje zaporne kazni v odprtem oddelku zavoda. Je pa prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi dovolj tehtno obrazložilo dejstvo, zakaj meni, da pri obdolžencu niso podani pogoji za izrek pogojne obsodbe oziroma sankcije opominjevalne narave, obrazložilo pa je tudi, na podlagi katerih okoliščin, tako olajševalnih kot obteževalnih, se je pri obdolžencu, sicer specialnemu povratniku z obsežnim izpiskom iz kazenske evidence, odločilo za izrek zaporne kazni 1 leto in 3 mesece zapora. S temi razlogi v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče, zato pritožba s posplošenimi navedbami, da je bila obdolžencu izrečena previsoka zaporna kazen, nikakor ne more prepričati.
6. Tretji odstavek 86. člena KZ-1 sodišču res dovoljuje, da ob izreku zaporne kazni odloči tudi, na kak način naj se kazen zapora izvrši. Tretji odstavek 86. člena KZ-1 torej sodišču daje le možnost oziroma dovoljuje takšno odločitev, vendar je od sodišča ne zahteva. Tudi 359. člen ZKP pravi, da sodišče o tem lahko odloči, ni pa tega dolžno storiti.1 Prvostopno sodišče torej s tem, ko ni odločilo o obdolženčevem nekonkretiziranem in z ničemer podkrepljenem oziroma obrazloženem predlogu, podanem v besedi strank, ni zagrešilo v pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka, saj nenazadnje na zgolj formalne in neobrazložene predloge niti ni dolžno odgovarjati.2 Predlog za izvrševanje kazni zapora v odprtem oddelku zavoda bi moral biti oblikovan tako, da bi sodišče sploh lahko presodilo obstoj zakonskih podlag za izvršitev zaporne kazni na predlagan način, v obravnavani zadevi pa tak predlog (obrazložen) sploh ni bil podan, zato sodišče o tem (zgolj posplošenemu predlogu) niti ni moglo odločati. In čeprav sodišče prve stopnje v svoji sodbi ni izrecno navedlo zakaj že navedenemu predlogu ni ugodilo, pa so v sodbi vendarle navedeni razlogi, iz katerih je razbrati, na podlagi česa je sodišče zaključilo, da obdolženi ne more biti deležen zaupanja, potrebnega za prestajanje zaporne kazni na način, kot je to predlagala obramba. Ob navedenem pa tudi ni spregledati, da lahko obdolženec ustrezni predlog za način prestajanja zaporne kazni še vedno poda po pravnomočnosti sodbe in bo v primeru, v kolikor bo podal predlog za prestajanje kazni zapora v odprtem ali polodprtem oddelku zavoda, o tem pač odločeno na podlagi določb ZIKS in bo o takem predlogu odločal direktor zapora. V kolikor pa bo obdolženec podal (konkretiziran) predlog za alternativno prestajanje zaporne kazni, pa bo o tem s posebnim sklepom odločalo sodišče. 7. Glede na navedeno, in ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev, ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje, in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu napadene sodbe ni zaznalo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je o pritožbi obdolženčevega zagovornika odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.
8. Glede na to, da je obdolženi T. prejemnik socialne pomoči ter je brez premoženja in zaposlitve, ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.
1 Kazenski zakonik s komentarjem, LEKXPERA, GV Založba, Ljubljana 2021, stran 1030. 2 Sodba Vrhovnega sodišča I Ips 13099/2018 z dne 5. 2. 2020