Jedro

Upniki so v zapuščinskem postopku stranke le, če so na podlagi 143. člena ZD zahtevali ločitev zapuščine od premoženja dedičev.

Izrek

Pritožba se zavrže. Pritožnik in dedinja D. B. sama nosita stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

(1.) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju pod točko A. ugotovilo obseg zapuščinskega premoženja; da zapustnik oporoke ni naredil in je nastopilo zakonito dedovanje; da se je zapustnikova hči T. B. z dedno izjavo odpovedala dediščini v korist svoje mame D. H. B. in da pooblaščenka dedinj ni pripoznala terjatve gospodarske družbe C. T. – s. d.o.o v višini 3.535,90 EUR ter prav tako ne terjatve gospodarske družbe K. d.o.o. L. v znesku 12.055,00 EUR s pripadki. Pod točko B. izreka je za dedinjo celotnega zapuščinskega premoženja razglasilo zapustnikovo vdovo D. H. B. (2.) Zoper sklep se pritožuje upnik K. d.o.o. in v pritožbi uveljavlja nepravilno uporabo materialnega prava ter bistvene kršitve postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo v ponovno obravnavanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je že na zapuščinski obravnavi zahteval, da se ugotovi, da spada v zapuščino tudi premoženje, ki je sicer v lasti pokojnikove žene, gre pa za skupno premoženje, pridobljeno v času zakonske zveze. Prvostopenjsko sodišče temu predlogu ni ugodilo in zato ni bilo ugotovljeno vse premoženje, ki sodi v zapuščinsko maso. Po pritožnikovih navedbah pa je prišlo tudi do prenašanja premoženja z darilnimi pogodbami na pokojnikove hčerke, torej je očitno šlo za načrtno prikrivanje premoženja pred upniki.

(3.) Na pritožbo je odgovorila dedinja D. H. B. in navedla, da je pritožba neutemeljena, nejasna in brez konkretnih navedb, zaradi česar jo je treba zavrniti, pritožniku pa naložiti plačilo stroškov.

(4.) Pritožba ni dovoljena.

(5.) Po 1. odstavku 333. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se glede na 163. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) uporablja tudi v zapuščinskem postopku, smejo vložiti pritožbo (le) stranke postopka. Po 175. členu ZD so stranke zapuščinskega postopka dediči, volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine, torej vse osebe, ki jim na dedno pravni podlagi pripada dedna pravica ali pravica iz volila. Pritožnik ni dedič, prav tako pa mu položaja stranke in s tem pravice do pritožbe ne zagotavlja (zgolj) položaj upnika. Upniki so v zapuščinskem postopku namreč stranke le, če so na podlagi 143. člena ZD zahtevali ločitev zapuščine od premoženja dedičev, kar pa v konkretni zadevi ni primer. Glede na to pritožnica ni aktivno legitimirana za vložitev pritožbe in jo je bilo potrebno zavreči (365. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Pritožbenemu sodišču se posledično do pritožbenih izvajanj vsebinsko ni potrebno opredeljevati.

(6.) Pritožnik in dedinja, ki je vložila odgovor na pritožbo, stroške, ki so jima nastali v pritožbenem postopku, glede na 174. člen ZD nosita sama.