Jedro

V tej zadevi je revizijsko sporni znesek, ki pomeni izračunane zakonske zamudne obresti od delnega plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo, in znesek, ki pomeni zavrnitev presežno zahtevane glavnice kot odškodnine za isto nepremoženjsko škodo. Prvi znesek se ne uveljavlja kot glavni zahtevek in se zato ne upošteva, drugi pa ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo določeno odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo je v prometni nesreči povzročil toženkin zavarovanec, presežni tožbeni zahtevek je zavrnilo in še odločilo o pravdnih stroških.

Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi le delno ugodilo tako, da je drugače odločilo o zakonskih zamudnih obrestih od prisojenega zneska, sicer pa jo je zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Izpodbija ves zavrnilni del pritožbene odločbe in predlaga tako spremembo sodb obeh sodišč, da se mu prisodi še 1.157.375 SIT (sedaj 4.829,64 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 dalje.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila (375. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena v tistih premoženjskih sporih, v katerih vrednost izpodbijanega dela pravnomočne drugostopenjske sodbe presega 4.172,926 EUR (prej 1.000.000 SIT). Pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta se tudi v primeru, ko se odloča o pravici do revizije, v skladu z 39. členom ZPP upošteva samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi obresti kot stranske terjatve, razen če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Ustaljena sodna praksa revizijskega sodišča je, da je opisno uveljavljanje zamudnih obresti od določenega zneska in za določeno obdobje enako uveljavljanju izračunanega zneska zamudnih obresti od določenega zneska in za določeno obdobje. Ali še: če se zamudne obresti uveljavljajo v izračunanem znesku, samo zaradi tega še ne izgubijo narave stranske terjatve.

V tej zadevi tožnik izpodbija zavrnitev pritožbe in tožbenega zahtevka glede zneska 4829,64 EUR. Navedeni znesek je glede na zadnjo opredelitev tožbenega zahtevka v vlogi z dne 26.9.2003 in razloge sodb obeh sodišč sestavljen iz dveh delov: 727,74 EUR (174.395 SIT) in 4.101,90 EUR (982.980 SIT). Prvi znesek pomeni izračunane zakonske zamudne obresti od delnega plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo, drugi pa zavrnitev presežno zahtevane glavnice kot odškodnine za isto nepremoženjsko škodo. Prvi znesek se iz že pojasnjenih razlogov ne upošteva, drugi pa ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP.

Revizijsko sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP o tožnikovi reviziji odločilo kot v izreku tega sklepa, ki zajema tudi odločitev o tožnikovih priglašenih revizijskih stroških.