Jedro

Predlagatelj je predlog vložil sam in ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Predlogu za dopustitev revizije ali reviziji mora biti priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sicer sodišče vlogo (predlog ali revizijo) zavrže. Predlog, vložen po odvetnici, ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj zatrjevana kršitev postopka ni opisana natančno in konkretno. V predlogu ni navedeno, katere okoliščine kažejo na pravno pomembnost vprašanja, ki tudi sploh ni postavljeno.

Izrek

Predloga se zavržeta.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v znesku 6.240,96 EUR in za plačilo mesečne rente v zneskih po 173,36 EUR, ki se poveča z vsakokratno uradno uskladitvijo višine invalidske pokojnine. Presodilo je, da odškodninska odgovornost toženca zato, ker tožnika z obvestilom o prenehanju izplačevanja nadomestila za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev ni obvestila o možnosti začetka novega invalidskega postopka, ni podana.

2. Sodišče druge stopnje je pritrdilo dejanskim in pravnim zaključkom sodišča prve stopnje in zavrnilo tožnikovo pritožbo.

3. Tožnik je 25. 11. 2021 sam vložil predlog za dopustitev revizije s pojasnilom, da je zaprosil za brezplačno pravno pomoč in mu po vsej verjetnosti odvetnik ne bo pravočasno dodeljen. Po pooblaščenki je bil predlog za dopustitev revizije vložen 29. 11. 2021. V njem uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, in sicer „kršitev preiskovalnega načela, uporabljenega zaradi nesubstanciranega dokaznega predloga tožene stranke“. Sodišče naj bi odločitev oprlo na dokaz (listino z dne 22. 10. 2012), na katero se toženec v postopku v skladu z 212. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji), ni substancirano skliceval. S tem naj bi bil kršen tudi prvi odstavek 62. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004).

4. Predlog, ki ga je vložil tožnik sam, ni dovoljen.

5. Predlog, vložen po pooblaščenki, ni popoln.

6. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Izjemoma sme pravdna dejanja v tovrstnem postopku opravljati stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Predlagatelj je predlog z dne 25. 11. 2021 vložil sam in ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 367. č člena ZPP mora biti predlogu za dopustitev revizije ali reviziji priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sicer sodišče vlogo (predlog ali revizijo) zavrže. Glede na navedeno je vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrglo.

7. Predlog za dopustitev revizije je bil po pooblaščenki, ki je odvetnica, vložen 29. 11. 2021. Ker je bila sodba sodišča druge stopnje pooblaščenki vročena 29. 10. 2021, je njen predlog pravočasen.

8. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena ZPP dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367. b člena ZPP). Če stranka ne ravna po tretjem, četrtem in petem odstavku 367. b člena ZPP, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

9. Vrhovno sodišče ugotavlja, da predlog ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj zatrjevana kršitev postopka (212. člena ZPP in prvi odstavek 62. člena ZDSS-1) ni opisana natančno in konkretno. V predlogu tudi ni navedeno, katere okoliščine kažejo na pravno pomembnost vprašanja, ki tudi sicer sploh ni postavljeno. Zato je vrhovno sodišče predlog na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP zavrglo.

10. Odločitev je bila sprejeta soglasno.