Jedro

Iz tožničinega predloga za podaljšanje roka za vložitev ustreznega predloga (že po pozivu tožene stranke, da se opredeli, ali je bil ustrezen predlog vložen), izhaja, da ima tožnica pred tem sestanek z očetom otrok na CSD in da bo glede na rezultat preko odvetnice oddala nov predlog za stike z otrokoma. V času teka trimesečnega roka za vložitev predloga tožnica tožene stranke ni obvestila o morebitnih težavah v zvezi z vložitvijo predloga, niti je ni zaprosila za podaljšanje roka za vložitev predloga. Navedeno pa pomeni, da tožnica okoliščin za opustitev potrebnega dejanja, za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni izkazala.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka pod 1. točko izreka odločila, da se ugotovi, da je prosilki A.A., sedaj tožnici, prenehala upravičenost do brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Bpp 49/2018 z dne 18. 1. 2018 oziroma, da je bila tožnici neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, če so stroški že nastali; pod 2. točko izreka je odločila, da se razreši odvetnica B.B.; pod 3. točko je odločila, da tožnica ne more več zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v nepravdnem postopku, zaradi spremembe stikov in pod 4. točko izreka je odločila, da bo o višini neupravičeno dodeljene brezplačne pravne pomoči odločeno s posebnim sklepom.

2. V obrazložitvi navaja, da je bila tožnici z odločbo Bpp 49/2018 z dne 18. 1. 2018 odobrena izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v nepravdnem postopku, zaradi spremembe stikov in je bila za izvajanje brezplačne pravne pomoči določena odvetnica B.B. V 2. točki izreka navedene odločbe je bilo tožnici naloženo, da je dolžna v roku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe pri pristojnem sodišču vložiti ustrezen predlog ter o tem v roku 8 dni od vložitve predloga obvestiti toženo stranko. Sklicuje se na določbe 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Ugotavlja, da je odločba Bpp 49/2018 z dne 18. 1. 2018 postala pravnomočna dne 26. 2. 2018, tožnica pa v roku 8 dni po preteku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe tožene stranke ni obvestila o vložitvi ustreznega predloga. Iz dopisa odvetnice izhaja, da predlog v predmetni zadevi ni bil vložen in da do vložitve ni prišlo, ker ji tožnica ni predložila ustrezne dokumentacije. Tožnica se na poziv tožene stranke z dne 11. 7. 2018 ni odzvala. Glede na navedeno tožnica ne more več zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, odvetnico pa je bilo treba razrešiti.

3. Tožbo vlagata mld. otroka po zakoniti zastopnici, to je po tožnici. Tožnica meni, da postopek ni bil izpeljan pravilno. Odvetnici je že dne 17. 12. 2017, še preden je bila odločba izdana, poslala elektronsko sporočilo z razlogi za nov predlog za stike med otrokoma in njunim očetom. Prvi razlog je, da sodna poravnava v Kranju ni razumljiva glede štetja tednov in tako starša prihajata v konflikt glede razumevanja stikov, drugi razlog pa je bil problem, ko oče v času zimskih počitnic ni pustil prvega otroka na smučanje, ki si ga je otrok želel. Tudi 18. 5. 2018 je odvetnico pozvala, da naj sestavi predlog, a tega ni naredila. Dne 16. 7. 2018 pa je toženo stranko zaprosila za podaljšanje roka za oddajo predloga, ker se je preko CSD pričela pogovarjati z očetom otrok o ureditvi stikov. Tožena stranka je torej bila obveščena o njeni prošnji za podaljšanje roka, četudi v izpodbijani odločbi tožena stranka navaja nasprotno. Sodišču predlaga, da odločbo z dne 23. 8. 2018 razveljavi (pravilno: odpravi).

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri svoji odločitvi, kot izhaja iz odločbe Bpp 49/2018 z dne 23. 8. 2018. 5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče uvodoma ugotavlja, da sta v konkretnem primeru tožbo vložila mladoletna otroka po njuni zakoniti zastopnici, tožnici, ki je tožbo tudi podpisala. Glede na to, da je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena tožnici (in ne mld. otrokoma) in glede na to, da iz vsebine tožbe izhaja, da jo vlaga tožnica, je sodišče štelo, da tožbo vlaga tožnica, ker bi sicer moralo tožbo zavreči. 7. V obravnavanem primeru je predmet sodne presoje odločba tožene stranke, s katero je le-ta, med drugim, odločila, da tožnici preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči oziroma, da je bila tožnici neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, v kolikor so stroški že nastali in da tožnica ne more več zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zaradi spremembe stikov.

8. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določbe 28. člena ZBPP. V skladu s tretjim odstavkom 28. člena ZBPP lahko pristojni organ za BPP dodelitev brezplačne pravne pomoči veže na določen rok in pogoj. Če prosilec ne izpolni določenega roka ali pogoja, mu v skladu s petim odstavkom 28. člena ZBPP preneha pravica do brezplačne pravne pomoči, oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali in v takem primeru prosilec v tej zadevi ne more več zaprositi za brezplačno pravno pomoč, razen če dokaže, da okoliščine za opustitev potrebnih dejanj niso bile na njegovi strani, o čemer odloča za BPP pristojni organ (šesti odstavek 28. člena ZBPP).

9. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da tožnica v 8. dneh po preteku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe št. Bpp 49/2018 z dne 8. 1. 2018, ki je postala pravnomočna dne 26. 2. 2018, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za novo ureditev stikov mld. otrok z očetom, tožene stranke ni obvestila o vložitvi ustreznega predloga. Zato je tožena stranka pozvala tako tožnico, kakor tudi njeno pooblaščenko, da se opredelita, ali je bil ustrezen predlog vložen. Tožnica je na poziv odreagirala tako, da je zaprosila za podaljšanje roka za vložitev predloga, tožničina pooblaščenka pa je navedla, da do vložitve predloga ni prišlo, ker ji tožnica ni predložila ustrezne dokumentacije.

10. V zadevi tako ni sporno, da tožnica ustreznega predloga v roku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila dodeljena izredna BPP, ni vložila. Sporno pa je, ali je tožnica izkazala, da okoliščine za opustitev potrebnega dejanja niso bile na njeni strani.

11. Tožnica v tožbi navaja, da so bili razlogi za novo določitev stikov mladoletnih otrok z njunim očetom odvetnici znani, ker je te razloge odvetnici sporočila, o čemer je k tožbi predložila dve elektronski sporočili. Vendar pa iz dopisa odvetnice izhaja, da ji tožnica v zvezi s tem ni predložila ustrezne dokumentacije. Tudi iz tožničinega predloga za podaljšanje roka za vložitev ustreznega predloga (že po pozivu tožene stranke, da se opredeli, ali je bil ustrezen predlog vložen), izhaja, da ima tožnica pred tem sestanek z očetom otrok na CSD in da bo glede na rezultat preko odvetnice oddala nov predlog za stike z otrokoma. V času teka trimesečnega roka za vložitev predloga pa tožnica tožene stranke ni obvestila o morebitnih težavah v zvezi z vložitvijo predloga, niti je ni zaprosila za podaljšanje roka za vložitev predloga. Navedeno pa pomeni, da tožnica okoliščin za opustitev potrebnega dejanja, za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni izkazala.

12. Ker torej tožnica ni izpolnila v odločbi o dodelitvi BPP določenega pogoja, je tožena stranka po presoji sodišča pravilno in zakonito odločila, ko je v skladu s petim odstavkom 28. člena ZBPP ugotovila, da je tožnici brezplačna pravna pomoč, ki ji je bila dodeljena z odločbo Bpp 49/2018 z dne 18. 1. 2018, prenehala oziroma, da je bila tožnici neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, vkolikor so stroški že nastali in da ne more več vložiti prošnje za BPP v isti zadevi, ker ni izpolnila pogoja, določenega v 2. točki izreka citirane odločbe. Tožnica je bila z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči Bpp 49/2018 z dne 18. 1. 2018 tudi posebej opozorjena na posledico, ki bo sledila, če ne bo izpolnila v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči navedenega pogoja.

13. Tožbeni ugovori na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Tako na drugačno odločitev ne more vplivati tožbena navedba, ki sicer drži, da je tožnica na poziv tožene stranke z dne 11. 7. 2018 odreagirala, saj je na ta poziv odgovorila s prošnjo za podaljšanje roka za vložitev predloga. Tako torej ne drži navedba v izpodbijani odločbi, da se tožnica na poziv z dne 11. 7. 2018 sploh ni odzvala, vendar pa je bila njena vloga za podaljšanje roka vložena šele po izteku danega roka, torej prepozno.

14. Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.