Jedro

Za oceno pridobitnih zmožnosti preživninskih zavezancev ni pomemben le njun osebni dohodek, temveč to, kakšne dohodke lahko dosežeta glede na svojo sposobnost in izobrazbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom preživnino, ki je bila določena s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani I N 484/2018 z dne 4. 10. 2018 v višini 125 EUR mesečno za vsako od mladoletnih hčera, zvišalo tako, da je nasprotni udeleženec od 14. 7. 2023 dalje dolžan za vsako od hčera plačevati mesečno preživnino v višini 190 EUR. Zapadle zvišane zneske preživnine je nasprotni udeleženec dolžan plačati v roku 15 dni, v bodoče pa do vsakega 10. dne v mesecu na osebni račun matere otrok, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Kar sta predlagateljici zahtevali več, je zavrnilo (II točka izreka). Sklenilo je še, da udeleženci nosijo vsak svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2.Zoper zavrnilni del sklepa vlagata pritožbo predlagateljici iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da njunemu predlogu v celoti ugodi oziroma sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

Pritožnici se strinjata z ugotovitvijo, da so se razmere od časa, ko je bila dogovorjena preživnina, spremenile tako na strani obeh preživninskih zavezancev, kakor tudi na strani mladoletnih otrok. Ni pa sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejanskega stanja, povezanega s tem, kakšne so njune potrebe in koliko sta starša sposobna prispevati k njunemu preživljanju. Ne drži, da so se stiki glede na sodno poravnavo z dne 4. 10. 2018 povečali in s tem čas, ko za njune potrebe poskrbi nasprotni udeleženec.

Njune potrebe je sodišče zmotno oziroma nepopolno ugotovilo. Ocena potreb za športno opremo v višini 10 EUR mesečno je ocenjena prenizko. Glede prehrane, ki jo je sodišče ocenilo na 150 EUR mesečno, predlagateljici opozarjata, da doma pojesta zajtrk, po šoli pa še kosilo, malico in večerjo, ter še kakšno sladico. Sodišče bi moralo upoštevati tudi njuno prehrano med vikendi, ko hodita na izlete in se prehranjujeta v gostilni. Sodišče ni upoštevalo, da za v šolo v naravi potrebujeta kovček, ki stane najmanj 50 EUR, in toaletno torbico, ki stane najmanj 30 EUR. Plesne vaje stanejo 25 EUR na eno upravičenko, in ne 12,5 EUR, kot je sodišče navedlo v sklepu. Tudi dodatni stroški za šolo so podcenjeni. Po izdaji sklepa so se spremenili telefonski stroški, ki sedaj znašajo 93,95 EUR. Sedaj imata novi pametni uri v skupni vrednosti 109,18 EUR ter mobilno številko, kar je dodaten mesečni strošek. Sodišče je prenizko ocenilo strošek obutve in obleke v višini 60 EUR mesečno, pri tem pa ni jasno, ali je navedeni strošek priznan za eno ali za obe. Nasprotni udeleženec glede njunih oblačil nagaja njuni materi. V času stikov ju preoblači v svoja oblačila in ju vrača v oblačilih od matere, ki so pogosto uničena in umazana. Nasprotni udeleženec navaja, da poskrbi za njun dopust, da organizira rojstno dnevno zabavo ter da jima zagotavlja oblačila in športno opremo, vendar to z ničemer ni izkazal. Izpodbijani sklep tudi ne upošteva, da ima A. hudo obliko atopijskega dermatitisa. Stroški za zdravila bi morali biti upoštevani v višini 25 EUR mesečno, posebna mila in higiena pa najmanj 20 EUR mesečno, pri čemer sodišče ne upošteva prihajajoče potrebe po kozmetiki. Preživnina se namreč določa za daljše obdobje in na podlagi projekcije potreb v nekem obdobju odraščanja. A. A. bo zaradi svojega zdravstvenega stanja upravičena do letovanja na Debelem rtiču. Letovanje za mater predlagateljic kot spremljevalko ter za B. A. ne bo zastonj in bo znašalo približno 300 EUR.

Glede preživninskih zmožnosti staršev in razporeditve preživninskega bremena je treba upoštevati predvsem dejstvo, da nasprotni udeleženec živi doma, da ni izkazal prispevkov za kurjavo niti plačila obratovalnih stroškov. Na njegovem domu živi več oseb, kar pomeni, da stroškov bodisi nima ali pa se stroški delijo. Je lastnik nepremičnine, ki jo oddaja v najem za profitno najemnino. Iz tega naslova lahko dobi najemnino v višini vsaj 350 EUR, kar dodatno povečuje njegove pridobitne ter prispevne zmožnosti. Opozarjata, da je potrebno upoštevati ne le dejanske materialne in pridobitne sposobnosti staršev, ampak tudi potencialne dohodke, ki bi jih s svojimi sposobnostmi lahko pridobili, pa jih morda ne. Če je sodišče upoštevalo, da bi bila mati sposobna dodatnega dela, bi sodišče enako moralo večjo težo dati dejstvu, da je sposobnost pridobivanja prihodkov pri nasprotnem udeležencu višja od trenutne, saj si je s sprejemom pripravništva zagotovil boljšo zaposlitev in bo lahko več prispeval. Nasprotni udeleženec je v času od zadnje obravnave do izdaje izpodbijanega sklepa zaključil pripravništvo in je po njunem vedenju zaposlen kot socialni delavec v C. ter prejema bistveno višje dohodke kot za čas pripravništva, zato je nujno, da se upoštevajo njegove sedanje pridobitne zmožnosti. Gre za dejstvo, ki ga brez svoje krivde nista mogla navajati prej, saj je nastopilo po izdaji izpodbijanega sklepa. Tudi dejstvo, da je njuna mati solastnica nepremičnine, ne spremeni njenih pridobitnih zmožnosti, saj prihodke prejema njena mati, ki z njimi pokriva stanovanjski kredit.

3.Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

4.Zoper I. točko izreka sklepa glede zvišane preživnine za obdobje od 14. 7. 2023 do 21. 3. 2025 vlaga nasprotni udeleženec pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Opozarja, da predlagateljici v ničemer nista izkazali spremenjenih okoliščin, ki bi upravičevale spremembo sodne poravnave. Starša sta sklenila sodno poravnavo, ko sta bili deklici stari malo več kot leto dni. Gre za obdobje, ko so stroški otrok daleč najvišji, nato se vse do srednje šole praktično nižajo. Tudi okoliščina, da sta bili deklici nedonošeni je bila znana že ob sklenitvi sodne poravnave. Že v prvotnem postopku je bilo zatrjevano, da sta predlagateljici z materjo živeli v najetem stanovanju za najemnino 200 EUR ter so znašali stanovanjski stroški med 150 in 170 EUR, v tem postopku pa sodišče ugotovi, da je mati ob določitvi preživnine živela pri starših in ni imela najemnine, sedaj pa živi v stanovanju stanovanjskega sklada, kjer plačuje najemnino 255 EUR mesečno ter ima stanovanjske stroške med 180 in 250 EUR. Torej imamo na eni strani ugotovitev, da je ob prvi določitvi preživnine mati predlagateljic živela v najetem stanovanju, v sklepu pa je kot spremenjena okoliščina navedeno, da živi v najetem stanovanju. S tem si sodišče prihaja samo s seboj v nasprotje. V postopku določitve preživnine mati predlagateljic ni bila solastnica stanovanja, sedaj pa se je njeno materialno stanje izboljšalo tako, da je postala solastnica stanovanja v Ljubljani, ki se oddaja v najem.

Glede ocenjenih potreb deklic pritožba meni, da je sodišče znesek prehrane ocenilo previsoko, saj gre za strošek, ki dejansko predstavlja strošek, ki ga ima odrasla oseba s prehrano preko meseca. Položnica za prehrano v šoli, ki je subvencionirana, je 15 EUR mesečno, vsi ostali stroški pa so dejansko minimalni.

Mati predlagateljic je po izobrazbi kader, ki je med najbolj iskanimi v RS, zato pritožnik meni, da je njena delna zaposlitev pri zasebni zdravnici zgolj fiktivna ter da gre za zaposlitev za polni delovni čas. Strinja se, da od izdaje sklepa dalje plačuje višjo preživnino, in bo temu ustrezno znižal svoje želje ter uskladil svoje življenje z danimi zmožnostmi, ne more pa si privoščiti takšnega izdatka za nazaj, saj bi s tem ogrozil lastno preživljanje.

5.Predlagateljici sta na pritožbo odgovorili in predlagata njeno zavrnitev.

6.Pritožbi sta neutemeljeni.

7.Ponovno odločanje o preživnini zaradi pozneje spremenjenih okoliščin glede potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca ima materialnopravno podlago v določbi 197. člena Družinskega zakonika (DZ). Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičencev morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so spremenjene s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih izdatkov upravičenca. Če sodišče ugotovi, da je prišlo do bistvene spremembe okoliščin, mora spremeniti višino preživnine glede na spremenjene potrebe upravičenca oziroma materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca.

8.Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta preživninska zavezanca starša mladoletnih hčera, A. A. in B. A., rojenih .... 2017. Na podlagi sodne poravnave z dne 4. 10. 2018, sta bili dodeljeni v varstvu in vzgoji materi, z očetom so bili določeni stiki, preživnina pa je bila dogovorjena na znesek 250 EUR mesečno za obe hčeri. Pozneje sta se udeleženca v postopku II na 676/2022 dogovorila za širši obseg stikov očeta s hčerama.

9.V času prve določitve preživnine sta bili hčeri stari dobro leto, obiskovali sta vrtec, njune preživninske potrebe so bile ocenjene na 250 EUR mesečno, ob izdaji izpodbijanega sklepa sta bili stari 7 let, sta osnovnošolki, njune preživninske potrebe pa so sedaj ocenjene na 960 EUR mesečno. Že samo dejstvo, da so se njune potrebe zaradi odraščanja močno povečale, narekuje ponovno odločanje o višini preživnine. Poleg spremenjenih potreb upravičenk, so se spremenile razmere tudi na strani preživninskih zavezancev, saj sta oba zamenjala zaposlitev, nasprotni udeleženec je pridobil višjo izobrazbo ter podedoval premoženje po očetu. Tudi stiki hčera z očetom so se razširili. Pritožbeno sporno vprašanje, ali je preživninska zavezanka že v času prve določitve preživnine živela v najemniškem stanovanju, se spričo zgoraj navedenih ugotovljenih spremenjenih okoliščin izkaže za brezpredmetno.

10.S tem, ko je sodišče ugotovilo, da so se spremenile razmere v pravno relevantnih dejavnikih, od katerih je odvisna določitev preživnine, tako na strani preživninskih upravičencev kot tudi na strani preživninskih zavezancev, je pravilno ponovno odmerilo preživnino, upoštevajoč materialne in pridobitne zmožnosti preživninskih zavezancev na eni ter na drugi strani potrebe deklic v trenutku, ko se preživnina odmerja na novo. Pri ugotavljanju potreb deklic je prvo sodišče pravilno izhajalo iz določbe 190 člena DZ, ki določa, da mora preživnina zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroški bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.

11.Pritožniki neutemeljeno izpodbijajo višino ugotovljenih potreb deklic. Njune potrebe je prvo sodišče ocenilo korektno in argumentirano, razlogi za takšno odločitev pa izhajajo iz 17. točke obrazložitve sklepa. Zaključek sodišča, da znašajo mesečne preživninske potrebe 480 EUR za vsako deklico, je tudi po oceni pritožbenega sodišča ustrezen. Preživnina se določa glede na konkretne zmožnosti staršev in konkretne potrebe otrok, ki so lahko različne. Seveda bi bila ocena višine potreb deklic lahko višja, tudi v višini 1.652 EUR za obe deklici, kot jih je v predlogu ocenila mati (čeprav je stroške preživljanja otrok ob svojem zaslišanju ocenila celo nekoliko nižje, kot jih je priznalo sodišče prve stopnje), vendar le pod pogojem, da bi njene zmožnosti in zmožnosti nasprotnega udeleženca glede na njune dohodke in sposobnosti to omogočale. Ocenjeni dodatni stroški za šolo, zdravila, higieno ter za športno opremo ustrezajo starosti deklic in so skladni s splošno znanimi dejstvi o cenah dobrin. Tudi strošek prehrane doma v višini 150 EUR je ustrezen. Glede na to, da imata deklici v šoli organizirane tri obroke hrane, priznani znesek zadostuje tudi za obroke, ki jih imata doma. Ni pa navedeni znesek pretiran, kot to meni nasprotni udeleženec. Tudi strošek 60 EUR na mesec za oblačila in obutev je ustrezen glede na potrebe deklic in glede na pridobitne zmožnosti staršev. V nasprotju s pritožbeno navedbo predlagateljic, iz obrazložitve sklepa jasno izhaja, da je ocenjeni strošek 60 EUR za oblačila in obutev sodišče ugotovilo za eno deklico, in ne za obe, kar nenazadnje izhaja tudi iz seštevka vseh potreb za posamezno deklico v skupni višini 480 EUR. Pritožbena navedba predlagateljic, da bi moralo sodišče upoštevati, da stanejo plesne vaje za vsako od njiju 25 EUR, in ne 12,50 EUR, kot je to navedlo sodišče, je v nasprotju z izpovedbo matere na naroku 2. 9. 2024, da plesne vaje za obe dekleti skupaj stanejo 25 EUR mesečno. Sicer pa odmera preživnine ni matematični izračun, temveč ocena oziroma vrednotenje, saj je treba upoštevati, da lahko stroški v krajšem in še posebej daljšem obdobju tudi variirajo.

12.Določba 34. člena ZNP-1, ki dopušča navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov tudi v pritožbenem postopku, če so ti v korist mladoletnih otrok, je treba razlagati v povezavi s pravilom, da sodišče odloča po stanju na dan zaključka glavne obravnave, zato je dopustno navajati zgolj tista dejstva, ki so obstajala v času zaključka glavne obravnave, ne pa dejstva, ki so nastala kasneje. V konkretnem primeru se je glavna obravnava končala 2. 9. 2024. Pritožbena zatrjevanja predlagateljic, da so se po zaključku glavne obravnave oziroma celo po izdaji sklepa telefonski stroški zvišali na 53,95 EUR, da jima je mati kupila pametne ure v skupni vrednosti 109,18 EUR, ter da se je nasprotni udeleženec zaposlil v C., so zato neupoštevna. Na dejstvo, da se upošteva samo dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave tudi ne vpliva izdaja t. i. pridržane odločbe, ki jo je v obravnavanem primeru sodišče izdalo na podlagi 2. odstavka 291. člena ZPP, ki določa, da senat lahko sklene, da konča glavno obravnavo tudi tedaj, če je treba, da se preskrbijo še kakšni spisi, v katerih so dokazi, potrebni za odločitev, ali če je treba počakati na zapisnik o dokazih, ki jih je izvedel zaprošeni sodnik, pa se stranke odpovedo obravnavanju teh dokazov ali senat misli, da to obravnavanje ni potrebno, sklenilo, da se izdaja sklepa pridrži do prejema dokazil o osebnem dohodku nasprotnega udeleženca in dokazila o njegovih stanovanjskih stroških.