Jedro

Po 1. odstavku 367. člena ZPP je revizijo dopustno uveljavljati v 30 dneh od vročitve drugostopenjske pravnomočne sodne odločbe. Sklep o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjski sklep o zavrženju vloge je bil pritožniku vročen 10. 11. 2014. Tridesetdnevni rok za vložitev revizije se je tako iztekel 10. 12. 2014. Ker je pritožnik revizijo vložil šele 8. 5. 2015, torej po poteku 30 dnevnega roka za vložitev revizije, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo kot prepozno (374. člen ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot prepozno zavrglo revizijo, vloženo zoper sklep opr. št. Psp 455/2014 z dne 2. 10. 2014. 2. Nezadovoljen z navedenim sklepom je tožnik vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njegovo razveljavitev, vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ter odločitev, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.

Z zavrženjem revizije naj bi bile kršene človekove pravice iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, saj mu je na ta način onemogočeno uveljavljanje pravic na podlagi zaposlitve v Republiki Sloveniji. Navaja, da mu je toženi zavod namesto 13 let priznal le 2 leti in 4 mesece pokojninske dobe, tako da iz tega naslova prejema 35,00 EUR pokojnine. S takšno pokojnino si ne more najeti odvetnika, čeprav je prava neuka stranka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, ki je izdan ob dovolj razčiščenem procesnem stanju in pravilno uporabljenem Zakonu o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP).

V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi s 339. členom ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je dejansko podana v 1. odstavku 367. člena ZPP. Po cit. določbi ZPP je izredno pravno sredstvo, torej revizijo, dopustno uveljavljati le v 30 dneh od vročitve drugostopenjske pravnomočne sodne odločbe. Hkrati lahko stranka, ki sama nima pravniškega državnega izpita, glede na 3. odstavek 86. člena ZPP, procesno dejanje na pravno učinkovit način opravi le po pooblaščencu, ki je odvetnik.

6. Takšno dejansko procesno stanje pa v obravnavani zadevi zagotovo ni podano. Revizija ni vložena po odvetniku, niti ni vložena v predpisanem zakonskem roku.

Iz listin sodnega spisa namreč določno izhaja, da je bil sklep Psp 455/2014 z dne 2. 10. 2014 o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjski sklep o zavrženju vloge, pritožniku vročen 10. 11. 2014. Trideset dnevni rok za vložitev revizije se je tako iztekel 10. 12. 2014. Revizija je v predmetni zadevi vložena šele 8. 5. 2015. Torej potem, ko je 30 dnevni rok že zdavnaj potekel. Sodišče prve stopnje jo je zato ob pravilni uporabi 374. člena ZPP, že iz tega razloga zakonito zavrglo.

7. Prepozno vložene revizije seveda ni dovoljeno obravnavati po vsebini. Prav zato preostale navedbe pritožnika za pritožbeno rešitev predmetne zadeve, pravno sploh niso relevantne. To velja zlasti za zatrjevanje, da naj bi v RS dopolnil 13 let pokojninske dobe, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa mu je pokojnino priznal le v višini 35,00 EUR za 2 leti in 4 mesece pokojninske dobe. To dejstvo bi bilo lahko odločilno le, če bi bile izpolnjene procesne predpostavke za meritorno sojenje o zadevi iz spora o glavni stvari. Do tega pa zaradi pravnomočno zavržene vloge v pritožnikovem primeru sploh ni prišlo. Ob takšnem procesnem stanju zadeve seveda ni mogoče uspešno zatrjevati niti kršitve Konvencije o varstvu človekovih pravicah in temeljnih svoboščin, zato je morala pritožba tudi v tej smeri ostati brezuspešna.

8. Glede na predhodno obrazloženo je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 2. točke 365. člena ZPP, potrditi zakoniti sklep sodišča prve stopnje.

9. Izrek o stroških je odpadel, saj jih pritožnik, razen povsem posplošene zahteve oz. predloga, ni priglasil po temelju, niti po višini.