Jedro

Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno povzelo ugotovitve izvedenca, a jih je v nadaljevanju v celoti ignoriralo. Res sodišče s pomočjo izvedenca, strokovnjaka, ugotavlja dejansko stanje, pravna kvalifikacija ugotovljenega dejanskega stanu pa je v pristojnosti sodišča. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da mora imeti pravna presoja sodišča, še posebej v obravnavanem primeru, ko gre za statusno zadevo in hud poseg v osnovne pravice in svoboščine nasprotnega udeleženca s prisilnim pridržanjem na varovanem oddelku SVZ, (vsaj minimalno) podlago v dejanskih ugotovitvah. Navedeno potrjujejo določila 43. člena in 47. člena ZDZdr, ki predpisujejo obvezno sodelovanje izvedenca psihiatra z izdelavo mnenja in obveznim zaslišanjem na naroku. S tem je udeležencu postopka, o pridržanju katerega se odloča, v največji možni meri zagotovljena tako strokovna kot pravna presoja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je predlog predlagatelja, da se nasprotnemu udeležencu podaljša zadržanje v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, utemeljen (I. točka izreka), nasprotnega udeleženca je zadržalo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda A. do 18. 7. 2025 (II. točka izreka) ter sklenilo, da se stroški postopka krijejo iz proračuna (III. točka izreka).

2.V laični pritožbi se nasprotni udeleženec v zakonsko določenem roku pritožuje zoper izdani sklep. Navaja, da se ne strinja z navedbami, da je tolkel po avtomobilih, ampak je le potrkal in lepo vprašal, če ga kam zapeljejo, da se ni hodil tuširat k eni ženski, to je bilo samo enkrat in potem ji je dal mir, da je napadel domačine, ampak je le koga na cesti vprašal za cigarete, da je morala posredovati policija iz tujine, saj ga je policist v B. slučajno ustavil in vprašal od kje je, potem ga je odpeljal do meje, če se to ne bi zgodilo, bi prišel sam nazaj. Ne soglaša tudi z navedbo, da na varovanem oddelku ni pričakovati njegovega izboljšanja, saj vsi strokovni delavci povedo, da je vodljiv in urejen. Pritožbeno sodišče prosi za ponovno oceno in razlago njegovega vedenja. Če bi imel z odprtega oddelka dovoljene izhode k mami in sestri, potem ne bi uhajal iz zavoda. Iz pritožbenih navedb nasprotnega udeleženca smiselno izhaja, da predlaga odpravo izpodbijanega sklepa ter namestitev v odprtem oddelku zavoda.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pravna podlaga za odločanje sodišča o sprejemu oziroma podaljšanju zadržanja osebe v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda (SVZ) brez privolitve je podana v 75. in nadaljnjih členih Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) ob izpolnitvi šestih pogojev iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, kar je sodišče prve stopnje pravilno povzelo v 4. in 5. točki obrazložitve.

5.Za celovito razumevanje obravnavanega primera so bistveni podatki iz priloženega sodnega spisa Okrajnega sodišča v ... Pr 00/2022, iz katerega izhajajo naslednje ugotovitve. Nasprotnemu udeležencu je bila v letu 2015 v celoti odvzeta poslovna sposobnost, skrbniške naloge pa opravlja Center za socialno delo X (CSD). Nasprotni udeleženec je bil od 26. 2. 2021 dalje nameščen v SVZ A., v času od 15. 6. 2021 do 15. 12. 2021 pa tudi v varovanem oddelku zavoda, potem je bil premeščen nazaj v odprti oddelek. CSD je 9. 2. 2022 predlagal namestitev nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez privolitve z utemeljitvijo, da se nevarne situacije pri njem stopnjujejo, predvsem iz razloga, ker iz zavoda uhaja ter tava naokoli v neprimerni obutvi, obleki, ne jemlje zdravil, pri tem pa je občasno agresiven do ljudi, s katerimi prihaja v stik. Njegova beganja so vedno bolj nepredvidljiva, na svojih pohodih pa ni srečen in zadovoljen, ampak zbegan, zmeden in prestrašen. V sodnem spisu so priloženi številni dopisi, predvsem v obliki elektronskih sporočil, strokovnih delavcev SVZ in CSD ter celo dopis Policijske uprave C. (list. št. 33), ki izkazujejo, da je v navedenem obdobju nasprotni udeleženec iz zavoda večkrat pobegnil, taval naokoli ter so ga morali iskati tudi s policijo. Nasprotni udeleženec začne takoj po namestitvi v odprti oddelek nenadzorovano odhajati iz zavoda, njegovi odhodi so impulzivni, večkrat je odšel tudi preko meje v drugo državo.

6.Sodišče prve stopnje je v postopku Pr 00/2022 postavilo sodnega izvedenca psihiatra D. D., ki je pri nasprotnem udeležencu ugotovil blago duševno manjrazvitost. Njegova stopnja mentalne starosti ustreza ravni razvoja od 9 do manj kot 12 let, gre za vzgojno hudo zanemarjeno duševno manjrazvito osebo, pri kateri gre tudi za organsko pogojeno hiperaktivnost, ki je bila v njegovem primeru diagnostično zanemarjena. Vendar je izvedenec menil, da nasprotni udeleženec zgolj zaradi vzgojne zanemarjenosti in posledične svojeglavosti ter manjše sposobnosti spoštovanja pravil v okviru blage duševne manjrazvitosti ne more biti kaznovan v smislu trajne azilacije z namestitvijo v varovano enoto SVZ oziroma s trajno odstranitvijo iz socialnega okolja. V svojem mnenju je izrecno navedel, da je v času pregleda (7. 7. 2022) nasprotni udeleženec sposoben živeti v odprtem oddelku SVZ in da trenutno ne obstajajo razlogi za namestitev v varovani oddelek po sklepu sodišča.

7.Sodišče je v zadevi Pr 26/2022 23. 3. 2022 opravilo narok, na katerem je izvedenec vztrajal, da niso izpolnjeni pogoji za zadržanje nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku SVZ. Kot bistveni razlog je navedel, da pri njem, poleg tega, da gre za vzgojno zanemarjenost, obstaja tudi možnost hiperkinetičnega vzgojnega sindroma, ki izhaja še iz zgodnje mladosti in je psihiatrija v zadnjem obdobju do tega pojava zelo pozorna, ker je dobila možnost zdravljenja. V njegovem primeru pa ni bila opravljena diagnostika, niti niso bila predpisana ustrezna zdravila (stratera), ki bi ga mogoče ustavila pri njegovih tavanjih. To bi se lahko doseglo v enem do dvomesečnem bivanju v psihiatrični bolnišnici. Ob koncu naroka se je izvedenec pridružil predlogu CSD, da se nasprotnega udeleženca zadrži v varovanem oddelku za dobo treh mesecev, s tem, da v tem času zavodska psihiatrinja opravi diagnostiko v smeri eventualne potrditve hiperkinetične motnje pri odrasli osebi ter preveri učinek.

8.Sodišče prve stopnje je v zadevi Pr 00/2022 s sklepom z dne 23. 3. 2022 nasprotnega udeleženca sprejelo v varovani oddelek SVZ A. za čas treh mesecev. Ko je sodišče prve stopnje preverjalo zakonske pogoje za prisilno pridržanje nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku zavoda, je obrazložilo, da se bo, ko bo izpeljana ustrezna diagnostika in uvedena eventualna nova terapija, po treh mesecih ponovno ugotovilo stanje, ali bi bil sposoben funkcionirati v odprtem oddelku. Zaradi koristi nasprotnega udeleženca, ki bo po izpeljani diagnostiki lahko nastala z uvedbo nove terapije, to pa je mogoče uvesti in spremljati v varovanem oddelku, ga je zadržalo za čas treh mesecev v zavodu, kjer je že nameščen. Proti navedenemu sklepu ni bila vložena pritožba.

9.4. 7. 2024, to je 14 dni pred potekom trimesečnega roka,

10.je predlagatelj v tu obravnavanem primeru podal predlog za podaljšanje zadržanja nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku SVZ s kratko obrazložitvijo zavodske psihiatrinje, da gre pri njem za duševno manjrazvitost z vedenjskimi odkloni, ponavljajočo se begavost iz inštitucije in tavanja. Večkrat je bil hospitaliziran v PB E. in PB F. Mišljenje je stereotipno, vsebinsko borno, nižane frustracijske tolerance, funkcioniranje vsekakor preprostejše. V življenje na oddelku se je vključil, sodeluje pri aktivnostih, je umirjen, še vedno pa ostaja izrazito manjša kritičnost in odsotnost uvida v svoje vedenje. Glede na opisano obstaja velika verjetnost, da bi v odprtem strukturiranem okolju brez nadzora prišlo do ponavljajoče vedenjske problematike, pogoste begavosti z inštitucije in tavanja.

11.Sodišče prve stopnje je ponovno postavilo izvedenca psihiatra D. D., ki je nasprotnega udeleženca pregledal v prostorih predlagatelja 14. 7. 2024, potem pa podal naslednji zaključek in mnenje. Ponovil je, da gre pri nasprotnem udeležencu za stopnjo mentalne retardacije, uvrščene v okvir blage duševne manjrazvitosti (F70) s približnim obsegom IQ od 50 do 69, kateri je pridružena vedenjska prizadetost, ki zahteva pozornost in zdravljenje. Navedel je, da je mnenje izdelal tudi v nepravdni zadevi N 96/2023, kjer nasprotni udeleženec predlaga delno vrnitev poslovne sposobnosti, ter predlagal, da zavod opravi dodatno diagnostiko sedanjih mentalnih kapacitet nasprotnega udeleženca, vendar se je zavodska uprava temu predlogu odločno uprla. V novejši zdravstveni dokumentaciji ni našel znakov, ki bi potrjevali, da naj bi bila presoja realnosti nasprotnega udeleženca hudo motena. Tudi ni našel objektivnega podatka, ki bi potrdil resničnost nekaterih dramatično opisanih dogodkov v zvezi z njegovimi pobegi in tavanjem. Nadalje je ugotovil, da v sedaj preučeni novejši zdravstveni dokumentaciji noben znak ne potrjuje, da nasprotni udeleženec ogroža svoje življenje ali zdravje, ali da ogroža življenje ali zdravje drugih oseb, ali da povzroča hujšo materialno škodo sebi in drugim. Teh znakov ni bilo mogoče ugotoviti niti po opravljenem osebnem pregledu. Zaključil je, da ne obstajajo strokovne indikacije za nadaljnje zadržanje nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku, ter da bi bilo v njegovem primeru smiselno nadaljevati zdravljenje v okviru nadzorovane obravnave po premestitvi v odprti oddelek zaradi spremljanja stanja in ureditve neracionalno predpisane medikamentozne terapije.

12.Sodišče prve stopnje je 17. 7. 2024 opravilo narok, nasprotnega udeleženca v prisotnosti njegove pooblaščenke zaslišalo preko videokonference, ob nasprotnem udeležencu je bila prisotna tudi zaposlena v zavodu G., prav tako je bila za skrbnika CSD prisotna H. H. Sodišče prve stopnje izvedenca na narok ni povabilo, čeprav je njegovo zaslišanje skladno s prvim odstavkom 47. člena ZDZdr obligatorno, niti ni navedlo, zakaj tega ni storilo. S tem je nasprotnemu udeležencu kršilo pravico do izjave

ter storilo absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

13.Po opravljenem naroku je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, v katerem je korektno, celo dobesedno, povzelo izvedenske ugotovitve, vendar je obrazložilo, da izvedenskemu mnenju ne more slediti, ter zaključilo, da so podani vsi zakonski pogoji, ki opravičujejo zadržanje nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku SVZ brez njegove privolitve.

14.Ugotovilo je, da gre pri nasprotnem udeležencu za duševno motnjo, da ima hudo moteno presojo realnosti in da ni sposoben nadzorovati svojih ravnanj, s tem pa ogroža svoje zdravje in življenje ter zdravje in življenje drugih. Pri tem se je sklicevalo na podatke v priloženem sodnem spisu Pr 00/2022 in tu obravnavanem primeru o pobegih in tavanju nasprotnega udeleženca. Navedlo je, da je do svojega zdravstvenega stanja nekritičen ter da nima potrebe po rednem jemanju predpisanih zdravil. Sledilo je izvedencu, da nasprotni udeleženec trenutno nikogar ne ogroža, vendar je zaključilo, da iz razloga, ker je nastanjen v varovanem oddelku pri predlagatelju, kjer ima zagotovljen 24-urni stalni nadzor in varstvo brez dvoma potrebuje tudi naprej, kar mu je lahko zagotovljeno samo v varovanem oddelku. Ugotovilo je še, da nadaljnjega psihiatričnega bolnišničnega zdravljenja ne potrebuje, čas pridržanja v varovanem oddelku pa podaljšalo za eno leto, to je za najdaljši dopustni čas po prvem odstavku 77. člena ZDZdr. Pri tem je obrazložilo, da glede na duševno stanje nasprotnega udeleženca ni pričakovati bistvenega izboljšanja, če pa bi do tega prišlo, ga je dopustno tudi pred potekom določenega roka brez odločitve sodišča izpustiti iz varovanega oddelka.

15.Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno povzelo ugotovitve izvedenca, a jih je v nadaljevanju v celoti ignoriralo. Res sodišče s pomočjo izvedenca, strokovnjaka, ugotavlja dejansko stanje, pravna kvalifikacija ugotovljenega dejanskega stanu pa je v pristojnosti sodišča.

Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da mora imeti pravna presoja sodišča, še posebej v obravnavanem primeru, ko gre za statusno zadevo in hud poseg v osnovne pravice in svoboščine nasprotnega udeleženca s prisilnim pridržanjem na varovanem oddelku SVZ, (vsaj minimalno) podlago v dejanskih ugotovitvah. Navedeno potrjujejo določila 43. člena in 47. člena ZDZdr, ki predpisujejo obvezno sodelovanje izvedenca psihiatra z izdelavo mnenja in obveznim zaslišanjem na naroku. S tem je udeležencu postopka, o pridržanju katerega se odloča, v največji možni meri zagotovljena tako strokovna kot pravna presoja.

16.Pritožbeno sodišče ne more spregledati ugotovitev izvedenca, da ni našel znakov, ki bi potrjevali, da bi bila pri nasprotnem udeležencu hudo motena presoja realnosti, ter da ni znakov, ki bi potrjevali, da ogroža svoje življenje in zdravje ali huje ogroža življenje ali zdravje drugih oseb, ali da povzroča hujšo materialno škodo sebi ali drugim. Izvedenec je izrecno navedel, da ne obstajajo strokovne indikacije za nadaljnje zadržanje nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku. Povzemanje izvedenskih ugotovitev v obrazložitvi in povsem nasprotne ugotovitve sodišča prve stopnje pomenijo, da so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in med seboj v nasprotju. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Takšni odločitvi sodišča pa je moč očitati tudi arbitratnost, saj strankam postopka, predvsem nasprotnemu udeležencu, v osnovne pravice katerega posega odločitev sodišča, ni razumsko obrazloženo, zakaj je bila takšna kontradiktorna odločitev sprejeta, to je, zakaj sodišče izvedenskih ugotovitev ni upoštevalo. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, zakaj ne bi verjelo in upoštevalo navedb v dopisih in elektronskih sporočilih CSD, predlagatelja in policije o tem, da nasprotni udeleženec iz doma, ko je nameščen v odprtem oddelku, večkrat pobegne ter tava naokoli, kar je za njega lahko ogrožujoče. A vendar v tej fazi postopka ob povsem jasni ugotovitvi izvedenca, da ne obstaja strokovna indikacija za nadaljnje zadržanje nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku, navedeni dokazi ne morejo imeti takšne teže, da bi pretehtali nad izvedenskimi ugotovitvami.

17.Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da tu obravnavanega primera ni mogoče obravnavati brez podatkov o predhodno obravnavanem primeru Pr 00/2022, kjer je bilo dogovorjeno in v sklepu sodišča tudi obrazloženo, da bo nasprotni udeleženec sprejet v varovani oddelek SVZ za dobo treh mesecev, iz razloga, da se opravi diagnostika v smeri eventualne potrditve hiperkinetične motnje pri njem ter preveri učinek in odredi ustrezna terapija. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu to povsem spregledalo. Odločitev, da se nasprotni udeleženec prisilno zadrži v varovanem oddelku SVZ za eno leto, to je za najdaljši dopustni zakonsko določeni čas, pa se v tej fazi postopka izkaže še za bolj neutemeljeno. Sodišče prve stopnje s predlagateljem ni razčistilo, zakaj diagnostika ni bila opravljena, čeprav je v svojem sklepu v zadevi Pr 00/2022 navedlo, da bo opravljena zaradi koristi nasprotnega udeleženca. Pri tem pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da če predlagatelj ne razpolaga z zadostnimi sredstvi in kadri, ali pa navedene diagnostike ne opravlja, bi bilo korektno, da bi na to opozoril na naroku v zadevi Pr 00/2022, ko se je o tem odkrito razpravljalo.

18.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zgoraj navedene pomanjkljivosti odpraviti. Zaradi nezaupanja izvedenca do predlagatelja, v izvedenskem mnenju je navedel, da je predlagal diagnostiko sedanjih mentalnih kapacitet nasprotnega udeleženca, vendar se je zavodska uprava temu predlogu odločno uprla, predvsem pa zaradi nezaupanja sodišča v ugotovitve izvedenca, saj jih je kljub njihovi jasnosti povsem ignoriralo, pritožbeno sodišče predlaga, da sodišče prve stopnje postavi novega izvedenca psihiatra, ki naj med drugim ponovno preveri pogoje za prisilno zadržanje nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku zavoda ter razčisti okoliščine v zvezi z dogovorom o diagnostiki in morebitni terapiji v zvezi s tem. Potem naj sodišče prve stopnje poda jasne in razumne razloge o tem, ali so podani vsi pogoji iz 74. člena ZDZdr in naslednjih za prisilno zadržanje nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku zavoda in na kateri dejanski podlagi temeljijo. Ob povedanem je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovni postopek na podlagi tretjega odstavka 365. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.

19.Ker sodišče prve stopnje razlogov za svojo odločitev ni ustrezno in zadostno obrazložilo, to pa bo lahko storilo po postavitvi novega izvedenca, pritožbeno sodišče kršitve ni moglo sanirati, saj bi bila s tem nasprotnemu udeležcu in ostalim osebam, ki imajo pravico do pritožbe, ta pravica odvzeta (25. člen Ustave RS). Glede na naravo zadeve ter nujnost in hitrost postopka, pritožbeno sodišče ni odločalo samo, ker ocenjuje, da glede na že izvedene dokaze pred sodiščem prve stopnje ponovitev postopka pred istim sodiščem tega ne bo bistveno zavlekla in ne bo prišlo do kršitve udeleženčeve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (354. člen ZPP).

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 47, 47/1, 67, 77, 77/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.