Jedro

Izvršitev vodnogospodarskega dovoljenja ni tak akt, ki bi ga bilo mogoče prisilno izvršiti, je le podlaga, da stranka, v katere korist je bil izdan, izvaja upravičenja, ki so ji z aktom zagotovljena.

V primeru aktov, ko so strankam priznane kakšne pravice, ali zavrnilnih odločb, ni mogoča izvršba v upravnem postopku in ni mogoče izdati začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS, s katero bi se odložila izvršitev takega akta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 357/2000-11 z dne 9.8.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je tožeča stranka zahtevala, da se do pravnomočne odločitve upravnega spora odloži izvršitev vodnogospodarskega dovoljenja z dne 23.9.1999. Upravno sodišče je svojo odločitev obrazložilo s tem, da je tožeča stranka vložila tožbo, s katero izpodbija odločbo Ministrstva za okolje in prostor RS z dne 1.2.2000, s katero je bilo odločeno, da se zavrne in zavrže predlog tožnika, da se po nadzorstveni pravici odpravi odločba Uprave RS za varstvo narave z dne 23.9.1999. Tožeča stranka je vložila zahtevo za izdajo začasne odredbe v kateri predlaga, da sodišče na podlagi 1. odstavka 69. člena v zvezi s 30. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) izda začasno odredbo, s katero naj se odloži izvršitev odločbe Uprave RS za varstvo narave z dne 23.9.1999 in sicer do izdaje pravnomočne sodne odločbe. V obravnavanem primeru je predmet upravnega spora odločba tožene stranke, s katero je bila zavržena zahteva tožnika, da se po nadzorstveni pravici odpravi oziroma razveljavi vodnogospodarsko dovoljenje, torej akt, ki ni predmet izvršbe. Izvršba je prisilna realizacija pravnega razmerja, izraženega v izreku konkretnega upravnega akta in je torej za izvršbo potreben izvršilni naslov, s katerim je stranki naložena kakšna obveznost, zato je odložitev izvršbe pojmovno mogoča le v primerih, ko je izpodbijani akt predmet izvršbe. V zvezi s predmetnim upravnim sporom pa po oceni sodišča prve stopnje, po določbi 1. odstavka 69. člena v zvezi s 2. odstavkom 30. člena ZUS, ni možna odložitev izvršbe pravnomočnega vodnogospodarskega dovoljenja, torej odločbe, ki ni predmet tega upravnega spora. Sodišče prve stopnje tudi pripominja, da niso izpolnjeni pogoji, to je obstoj spornega pravnega razmerja in verjetno izkazan nastanek hujših škodljivih posledic, da bi bilo podrejeno možno ugoditi tožeči stranki za izdajo začasne odredbe po določbi 2. odstavka 69. člena ZUS.

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pri tem navaja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu napačno ugotovilo, da je bila vložena tožba proti odločbi Ministrstva za okolje in prostor RS z dne 1.2.2000. Tožeča stranka v pritožbi ponavlja, da je tožbo vložila zaradi razveljavitve vodnogospodarskega dovoljenja z dne 23.9.1999, ki ga je izdala Uprava RS za varstvo narave. V zvezi s tem je tudi napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni povezave med izpodbijano odločbo v upravnem sporu in zahtevo za izdajo začasne odredbe. Tožeča stranka tudi zatrjuje, da izpodbijana odločba ni postala pravnomočna, kar napačno ugotavlja sodišče prve stopnje, in je samo dokončna in kot taka tudi izvršljiva. Nepravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da sporno pravno razmerje v obravnavani zadevi ne obstaja, saj se tožeči stranki omejujejo in zanikajo njene pravice, grozi pa ji tudi, ne samo ogromna gospodarska škoda, temveč celo prenehanje poslovanja, zaradi nepravilnega akta Uprave RS za varstvo narave.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je vložila zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi 1. odstavka 69. člena ZUS, s katero naj bi se odložila izvršitev vodnogospodarskega soglasja, ki ga je izdala Uprava RS za varstvo narave. Sodišče prve stopnje je v svojem sklepu pravilno opredelilo pogoje za izdajo začasne odredbe po tej določbi in pri tem tudi navedlo, da je odložitev izvršbe mogoča le v primerih, ko je izpodbijani akt predmet izvršbe.

V predmetni zadevi je bila zahtevana odložitev izvršitve vodnogospodarskega dovoljenja, torej takega akta, ki ga sploh ni mogoče prisilno izvršiti. Tak akt je le podlaga, da stranka, v katere korist je bil akt izdan, izvaja upravičenja, ki so ji z aktom zagotovljena. Zato v primerih aktov, ko so strankam priznane kakšne pravice, ni mogoča izvršba v upravnem postopku in ni mogoče izdati začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS, s katero bi se odložila izvršitev takega akta. Pri tem ni pomembno, na kateri akt je sodišče prve stopnje vezalo zahtevo za izdajo začasne odredbe, saj tako kot odločbe, s katerimi se priznajo pravice, tudi zavrnilne odločbe ne morejo biti predmet izvršbe.

Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena v zvezi s 30. členom ZUS.

Sodišče prve stopnje je tudi preizkusilo zahtevo za izdajo začasne odredbe v smislu 2. odstavka 69. člena ZUS in ugotovilo, da tudi ne izpolnjuje pogojev po tej določbi, kar pa glede na to, da je tožeča stranka vložila zahtevo za izdajo začasne odredbe le na podlagi 1. odstavka 69. člena ZUS, ne vpliva na pravilnost odločitve o tej zahtevi.

Neutemeljno pritožbo je sodišče zavrnilo na podlagi 73. in 68. člena ZUS.