Jedro

Sodišče mora v upravnem sporu po uradni dolžnosti paziti na stvarno pristojnost upravnih organov. Za odločanje o vračanju stavbnih zemljišč je po ZDen na drugi stopnji pristojno ministrstvo, pristojno za okolje in prostor; za odločanje o vračanju kmetijskih zemljišč pa je na drugi stopnji pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 21.5.2004, s katero je tožena stranka delno odpravila in spremenila odločbo Upravne enote C. z dne 20.10.2003. S to odločbo je prvostopni organ odločil, da se upravičencu A.A. za podržavljeni del zemljišča parc. št. 993/6 v izmeri 690 m2 k.o. R. da odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe v višini 18.486,48 DEM. Tožena stranka je ta znesek nadomestila z zneskom 111,46 DEM, ker je ugotovila, da je bilo obravnavano zemljišče podržavljeno kot kmetijsko zemljišče, ne pa kot komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče. Zato je odškodnino za to zemljišče izračunala po Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92, v nadaljevanju Odlok). Podlaga za takšen obračun odškodnine pa je podana v 1. in 3. odstavku 44. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen).

Prvostopno sodišče je pritrdilo odločitvi in razlogom, ki jih je za svojo odločitev v obravnavanem primeru navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi. Pojasnilo je določbo 1. odstavka 44. člena ZDen. Ker je bilo v obravnavanem primeru zemljišče podržavljeno kot kmetijsko zemljišče, se odškodnina določa na podlagi Odloka. Za kmetijska zemljišča se tudi ne ugotavlja, ali se jih bi dalo v času podržavljenja brez večjih stroškov komunalno opremiti oziroma ali so že komunalno opremljena, ker se to ugotavlja le za stavbna zemljišča in se nato na tej podlagi ugotavlja njihova vrednost po Navodilu o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92 in 26/00, v nadaljevanju Navodilo). Kot neutemeljeno je zavrnilo tožbeni ugovor, da bi bilo treba upoštevati sedanje stanje zemljišča. Zoper prvostopno sodbo se tožnik pritožuje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da sodba ni obrazložena in ne odgovarja na njegove tožbene navedbe. Meni, da v njej ni upoštevana sprememba in dopolnitev Navodila iz leta 2000. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-82/92-27 z dne 11.11.1993, s katero sta bila odpravljena prva dva odstavka 11. člena Navodila. Meni, da je treba obravnavano zemljišče šteti ob podržavljenju za stavbno zemljišče in zato predlaga odpravo prvostopne sodbe in odločbe tožene stranke ter dopolnitev odločbe prvostopnega upravnega organa.

Tožena stranka, prizadeta stranka - Občina C. in prizadeta stranka Slovenska odškodninska družba d.d. na pritožbo niso odgovorile.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: V 57. členu ZDen je določena pristojnost organov za odločanje o pritožbah zoper odločbe upravnih enot iz 54. člena ZDen. V 1. točki 57. člena ZDen je določeno, da ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, odloča o pritožbah zoper odločbe o zahtevi za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, podržavljenih po predpisih iz 3. in 4. člena ZDen; v 3. točki 57. člena ZDen pa je določeno, da ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, odloča o pritožbah zoper odločbe o zahtevi za denacionalizacijo stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov, poslovnih stavb in stavbnih zemljišč, podržavljenih po predpisih iz 3. in 4. člena ZDen.

V obravnavanem primeru je prvostopni upravni organ (upravna enota) odločal o vračanju zemljišča v obliki odškodnine v obveznicah SOD, pri čemer je štel, da je bilo obravnavano zemljišče podržavljeno kot stavbno. O pritožbi SOD zoper to odločbo je bilo zato na podlagi 3. točke 57. člena ZDen stvarno pristojno odločati Ministrstvo za okolje in prostor. Ker pa je to ministrstvo ugotovilo, da obravnavano zemljišče ni bilo podržavljeno kot stavbno zemljišče, glede na določbo 3. točke 57. člena ZDen ni bilo stvarno pristojno odločati o odškodnini za to zemljišče. Ker je odločalo o odškodnini, in sicer za kmetijsko zemljišče, je prekršilo določbe 57. člena ZDen glede svoje stvarne pristojnosti, kar pa je po 1. točki 3. odstavka 25. člena ZUS v zvezi z 2. točko 1. odstavka 25. člena ZUS bistvena kršitev pravil postopka, zaradi katere je treba izpodbijani akt vselej odpraviti.

Na stvarno pristojnost upravnih organov pa mora sodišče v upravnem sporu paziti ves čas upravnega spora po uradni dolžnosti. Glede na v tej obrazložitvi ugotovljeno stanje zadeve bi zato moralo prvostopno sodišče na podlagi 1. točke 1. odstavka 60. člena ZUS izpodbijano odločbo tožene stranke odpraviti in ji zadevo vrniti v nov postopek z napotkom, da odloči le v okviru svoje stvarne pristojnosti po 3. točki 57. člena ZDen, to je o tem, ali je obravnavano zemljišče stavbno zemljišče; če ugotovi da ni, mora postopati v skladu z navedenimi napotki. Ker tega v obravnavnem primeru ni storilo, je po presoji pritožbenega sodišča glede na določbo 2. odstavka 72. člena ZUS bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu, saj ni uporabilo določbe 1. točke 1. odstavka 60. člena ZUS, pa bi jo glede na okoliščine primera moralo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču, da opravi nov postopek, v katerem naj upošteva napotke iz tega sklepa.