Jedro

Noč je dejstvo, čigar nastop, trajanje in prenehanje znotraj štiriindvajseturnega časovnega intervala je v celoti podvrženo naravnim zakonitostim. Te pa niso predmet prava, temveč znanstvenih definicij ter dejanskih spoznavnih metod in sredstev.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti drugi toženki njene revizijske stroške v znesku 297 €.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo oziroma razveljavitev disciplinskih odločb občnega zbora in disciplinskega razsodišča Lovske družine ... 8/2001 z dne 25. 2. 2001 in 1/2001 z dne 25. 1. 2001, na podlagi katerih je bil tožnik izključen iz članstva v tej lovski družini, odvzeta pa mu je bila tudi trofeja dne 10. 8. 2000 uplenjenega jelena. Ugotovilo je, da je tožnik omenjenega dne na jelena streljal ob 22.00 uri zvečer, ko je že padla noč, s čimer je prekršil prepoved nočnega lova na tovrstno divjad iz 2. alineje prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Ur.l. SRS, št. 25/76 in nasl. – v nadaljevanju ZVGLD).

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Argumentacijo zavrnilne odločitve prvostopenjskega sodišča je dopolnilo s stališčem, da je noč pravni standard, ki ga je treba napolniti v vsakem konkretnem primeru. Zato trenutka nastopa noči po mnenju sodišča druge stopnje ni mogoče presojati zgolj na podlagi izračuna o koncu t.i. astronomskega mraka, temveč le z upoštevanjem vseh konkretnih okoliščin primera. Slednje pa v predmetni zadevi govorijo v prid temu, da je ob oddaji strela tistega dne že padla noč.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. Meni, da je sodišče z izpodbijano sodbo zmotno uporabilo materialno pravo ''glede presoje dejanskega nastopa noči'', ki jo je pred tem opredelilo za pravni standard. Ker ni upoštevalo z matematičnimi dognanji podprtega dejstva, da je bilo dne 10. 8. 2000 astronomskega mraka konec šele ob 22.20 uri, je ta standard vsebinsko napolnilo povsem arbitrarno. Oprlo se je le na podatke o nastopu noči, za tisto leto navedene v reviji Lovec, ki za kriterij nastopa noči določajo konec navtičnega mraka, in na okoliščine v zvezi s pogoji vidljivosti v času oddaje strela, medtem ko je lovska pravila, običaje in doktrino, ki določajo, da je jelena dopustno pleniti do skrajnih meja mraka, zanemarilo. Vidljivostni pogoji, trdi, za presojo standarda noči ne morejo biti odločilni, saj bi sicer lahko zašli v situacijo, ko bi tudi ob belem dnevu zaradi slabe vidljivosti (ob na primer deževnem in oblačnem vremenu v temačnem gozdu) ne bilo dopustno loviti srnjadi. Meni tudi, da zakonodajalec Lovski zvezi Slovenije in reviji Lovec ni podelil mandata za določanje meje med mrakom in nočjo, prav tako rešitve tega vprašanja ni podredil lovskim načelom in običajem. Določil je le, da je lov na parkljasto divjad, ki ni divji prašič, ponoči prepovedan. Ker pa noč nesporno ni mrak, je lov na jelena dovoljen vse do izteka zadnje od stopenj mraka, t.j. do konca astronomskega mraka. Zato sta, zaključi, vsebinska opredelitev pravnega standarda noči zgolj na podlagi podatkov iz neke revije in nekaj enostavnih ugotovitev o vidljivosti v času lova in posledični izrek disciplinske sankcije izključitve iz članstva v lovski družini nedopustna in v nasprotju s kaznovalnimi načeli ter z načeloma zakonitosti in pravne varnosti.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo soglaša z odločitvijo pritožbenega sodišča in predlaga zavrnitev revizije.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revident zmotno opredeljuje vprašanje, ali je bila dne 10. 8. 2000 ob 22.00 uri noč ali ne, kot pravno vprašanje, pojem noči pa kot pravni standard. Noč je namreč dejstvo, čigar nastop, trajanje in prenehanje znotraj štiriindvajseturnega časovnega intervala je v celoti podvrženo naravnim zakonitostim. Te pa niso predmet prava, temveč znanstvenih definicij ter dejanskih spoznavnih metod in sredstev. Prav zaradi (znanstveno) precizne ugotovljivosti okoliščin, ki ga tvorijo, je pomenska dimenzija pojma noči lahko le ena, dejanska. Noč, čas njenega nastopa, trajanje in trenutek prenehanja zatorej tudi v okviru pravila iz 2. alineje prvega odstavka 49. člena ZVGLD ne morejo biti (nedoločni) pravni, temveč zgolj dejanski pojmi.

8. Sodišči tako s ''presojo dejanskega nastopa noči'' nista napolnjevali vsebine pravnega standarda, nista uporabljali prava, temveč sta zgolj reševali dejansko vprašanje, odločilno za spodnjo premiso sodniškega silogističnega sklepa. Kako sta to storili in ali sta v zvezi s tem prišli do pravilnega dejanskega zaključka ali ne, pa so vprašanja, ki jih na revizijski stopnji ni več mogoče obravnavati (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

9. Ker uveljavljani revizijski razlog ni podan, je moralo revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP).

10. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP. Prisojeni stroški obsegajo sodno takso za odgovor na revizijo, nagrado za delo odvetnika, materialne stroške in davek na dodano vrednost.