- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 1735/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.1735.2016 Civilni oddelek
Povzetek
- Postopek prekinitve pravdnega postopka po smrti strankeAli je potrebno prekiniti pravdni postopek, če je stranka umrla, vendar je imela pooblaščenko?
- Učinki smrti stranke na procesno pooblastiloKako smrt stranke vpliva na procesno pooblastilo in ali to pooblastilo preneha s smrtjo stranke?
- Vloga dedičev v pravdnem postopkuKako smrt stranke vpliva na pravni položaj dedičev in njihovo vlogo v pravdnem postopku?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ker je imela pokojna druga tožnica v pravdi pooblaščenko, procesno pooblastilo pa s smrtjo stranke ni prenehalo (100. člen ZPP), pravdnega postopka ni bilo treba prekiniti.
Izrek
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je predlog za prekinitev postopka A. A., to je sedme tožene stranke ter sočasno dediča pok. druge tožnice B. B., zavrnilo, saj je imela slednja v pravdi pooblaščenko.
2. A. A. se s takšno odločitvijo ne strinja in vlaga pritožbo. Pojasnjuje, da je pok. B. B. skupaj s prvim tožnikom C. C. vložila tožbo zoper šest tožencev in obenem tudi zoper sedmega toženca kot sospornika vsakega od posameznih tožencev. Po smrti svoje matere B. B. je sedmi toženec pooblaščenki pokojne matere odpovedal pooblastilo, medtem ko je sodedinja B. B. ravnala drugače. Sedmi toženec se je znašel v vlogi tožnika in toženca. Z vtoževano terjatvijo ne želi imeti nič, saj je naperjena proti njemu samemu. Tudi dedovati je ne želi. Dediščini pa se lahko odpove le v zapuščinskem postopku. Zapuščinsko sodišče bo odločilo, kdo bo dedič te terjatve.
3. Na pritožbo je odgovoril prvi tožnik. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev. V nadaljevanju pojasni svoje videnje nastale procesne situacije.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. ZPP v 205. členu našteva primere, ko se pravdni postopek prekine. Iz prve alineje tega člena izhaja, da se postopek prekine, če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca. Ker je imela pok. B. B. v pravdi pooblaščenko, procesno pooblastilo pa s smrtjo stranke ni prenehalo (100. člen ZPP), pravdnega postopka ni bilo treba prekiniti. Odločitev, s katero je sodišče prve stopnje predlog pritožnika za prekinitev postopka zavrnilo, je zato pravilna.
6. Na odločitev o predlogu za prekinitev postopka ne more vplivati dejstvo, da je pritožnik kot eden od dedičev pok. tožnice njeni pooblaščenki pooblastilo odpovedal. Enako pa velja tudi za dejstvo, da je sedaj sam tudi eden od dedičev terjatve, saj do tega procesnega položaja ni prišlo zato, ker sodišče postopka ni prekinilo, ampak zato, ker je pritožnik eden od univerzalnih pravnih naslednikov druge tožnice. Povedano pomeni, da je v pravdo na tožeči strani vstopil po sili zakona že v trenutku smrti druge tožnice(1). Je pa v nadaljevanju postopka njegova izbira, ali bo v pravdi (na tožeči strani) aktivno sodeloval ali ne oziroma ali se bo dedovanju odpovedal. 7. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje potrdilo.
Op. št. (1): Primerjaj odločbo VS RS II Ips 144/2014 in II Ips 254/2014.