Jedro

V obravnavanem primeru gre za občutljivo nepravdno zadevo s področja družinskih razmerij, v kateri je bila mladoletna deklica s sklepom sodišča prve stopnje nameščena v rejništvo k udeleženki M. M., ki je bila več let zaposlena na pristojnem Višjem sodišču v A., in sicer kot pripravnica, kot strokovna sodelavka in nato še kot direktorica tega sodišča. Sedaj je sodnica na Okrajnem sodišču v A., ki ima prostore v isti sodni stavbi kot Višje sodišče v A, s sodniki Višjega sodišča v A. pa se vsakodnevno srečuje in druži na način, ki presega okvir formalnega poznanstva. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so navedene okoliščine take narave, da bi bilo z odločanjem Višjega sodišča v A. v tej zadevi lahko ogroženo zaupanje udeležencev postopka v nepristranskost sojenja na drugi stopnji in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije ter zato pomenijo tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Višje sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v D. je s sklepom III N 104/2022 z dne 23. 4. 2024 odločilo, da se mladoletna A. A. odvzame staršema - nasprotnima udeležencema ter se jo namesti v rejništvo udeleženki B. B.. Nadalje je z navedenim sklepom nasprotnima udeležencema omejilo starševsko skrb in stike z deklico ter določilo njuno preživninsko obveznost. Zoper sklep se je pritožila nasprotna udeleženka - mati deklice.

2.Višje sodišče v A., ki je po splošnih pravilih o stvarni in krajevni pristojnosti pristojno za odločanje o pritožbi, je Vrhovnemu sodišču predlagalo, naj na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za odločanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Pojasnjuje, da je bila deklica nameščena v rejništvo k B. B., ki je sodnica na Okrajnem sodišču v A., to pa se nahaja v isti stavbi kot Okrožno in Višje sodišče v A.. Gre za manjša sodišča. Vsi sodniki v stavbi se medsebojno poznajo, vsakodnevno srečujejo in družijo na način, ki presega okvir formalnega poznanstva. B. B. je v to okolje tesno vpeta. Na Višjem sodišču v A. je bila zaposlena najprej kot pripravnica, nato kot strokovna sodelavka in nazadnje kot direktorica sodišča. Tudi po odhodu na mesto sodnice na Okrajnem sodišču v A. je z veliko sodniki in ostalimi zaposlenimi Višjega sodišča v A. ohranila vezi. Tako je z njeno situacijo vsaj v grobih obrisih seznanjena večina, če ne celo vsi sodniki Višjega sodišča v A.. Za deklico namreč dejansko skrbi že od rojstva. Poleg tega gre tudi za izjemno občutljivo družinsko problematiko. Z odločanjem Višjega sodišča v A. v tej zadevi bi zato bile podane okoliščine, ki bi lahko vzbudile dvom v objektivno nepristranskost sodišča.

3.Predlog je utemeljen.

4.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP(2)). Po ustaljeni sodni praksi so drugi tehtni razlogi, ki utemeljujejo prenos pristojnosti, predvsem okoliščine, ki bi lahko omajale videz nepristranskosti sodišča.

5.V obravnavanem primeru gre za občutljivo nepravdno zadevo s področja družinskih razmerij, v kateri je bila mladoletna deklica s sklepom sodišča prve stopnje nameščena v rejništvo k udeleženki B. B., ki je bila več let zaposlena na pristojnem Višjem sodišču v A., in sicer kot pripravnica, kot strokovna sodelavka in nato še kot direktorica tega sodišča. Sedaj je sodnica na Okrajnem sodišču v A., ki ima prostore v isti sodni stavbi kot Višje sodišče v A., s sodniki Višjega sodišča v A. pa se vsakodnevno srečuje in druži na način, ki presega okvir formalnega poznanstva. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so navedene okoliščine take narave, da bi bilo z odločanjem Višjega sodišča v A. v tej zadevi lahko ogroženo zaupanje udeležencev postopka v nepristranskost sojenja na drugi stopnji in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije ter zato pomenijo tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče.

6.Glede na pojasnjeno je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Višje sodišče v C.

-------------------------------

Op. št. (1)Postopek se je na prvi stopnji vodil pred Okrožnim sodiščem v D. na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča I R 59/2022 z dne 18. 5. 2022.

Op. št. (2)Navedeni člen se na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) smiselno uporablja tudi v nepravdnih postopkih.