Jedro

Ker je že samo dejstvo, da je dolžnica vložila ugovor, v katerem je to plačilo uveljavljala, treba šteti kot strinjanje dolžnika s plačilom izterjevanega dolga s strani tretje osebe, predmetna obveznost pa ni takšna, da bi jo lahko opravila zgolj dolžnica osebno, je glede na določbo tretjega odstavka 271. člena OZ upnik takšno izpolnitev dolžan sprejeti kot izpolnitev dolžnice, saj je bila opravljena po izpolnitvenem upravičencu.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi in se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju 0058 I 681/2020 z dne 17. 11. 2020 v dovolitvenem delu razveljavi za dne 18. 10. 2020 plačanih 68,86 EUR ter se v tem delu predlog za izvršbo zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovor dolžnika zavrnilo.

2. Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje dolžnica brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ponovno poudarja, da je izvršba nedopustna, saj je bil upnici znesek po izvršilnem naslovu nakazan v celoti. V zvezi s tem zatrjuje, da je dne 18. 10. 2020 njena hči nakazala upnici 68,86 EUR, pri tem pa je pod namen plačila navedla plačilo po sklepu P 53/2019 in referenco SI00 532019, saj sklica, na katerega se sedaj sklicuje upnik do dne 17. 12. 2020, ko je prejela predlog za izvršbo v predmetnem postopku, ni mogla poznati. Ker hči v postopku P 53/2019 ni sodelovala, prav tako pa ni dolžnik nobenega pravnega postopka upnice, zatrjuje, da je bilo dovolj jasno, zakaj je bil ta znesek nakazan upnici. Poudarja, da z dopisom upnice z dne 1. 10. 2020 do prejema izpodbijanega sklepa ni bila seznanjena. Izpostavlja, da ji je zaradi neutemeljenega izvršilnega postopka nastala škoda, in sicer ji je banka zaračunala stroške obdelave izvršilnega sklepa v višini 32,00 EUR. Navedeni znesek ter vse ostale izvršilne stroške naj sodišče naloži v plačilo upnici.

3. V odgovoru na pritožbo upnica nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno preizkušan sklep je sklep o ugovoru. Sklep o izvršbi je bil v konkretni zadevi izdan na podlagi izvršilnega naslova, in sicer sodbe Okrajnega sodišča v Celju P 53/2019 z dne 28. 9. 2020, ki je postala pravnomočna in izvršljiva dne 20. 10. 20201. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Pri tem navedena določba ZIZ še določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

6. Glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa je dolžnica v ugovoru zatrjevala ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, in sicer je zatrjevala, da je s plačilom zneska 68,86 EUR po tretji osebi dne 18. 10. 2020 v tem postopku izterjevano terjatev v celoti poravnala, zato je predmetna izvršba nedopustna. Skladno z določbo 271. člena Obligacijskega zakonika (OZ) lahko obveznost izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji, upnik pa je dolžan sprejeti izpolnitev od vsakogar, ki ima kakšen pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena, celo če dolžnik tej izpolnitvi nasprotuje (prvi in drugi odstavek). Upnik je dolžan sprejeti izpolnitev od tretjega tudi, če se dolžnik s tem strinja, razen če mora po pogodbi ali po naravi same obveznosti to obveznost izpolniti osebno dolžnik (tretji odstavek)2. Upnik lahko sprejme izpolnitev od tretjega brez dolžnikove vednosti, celo v primeru, ko ga je dolžnik obvestil, da noče, da bi kdo drug izpolnil njegovo obveznost (četrti odstavek), vendar pa upnik ne sme sprejeti izpolnitve od tretjega, če mu je dolžnik ponudil, da bo sam izpolnil svojo obveznost (peti odstavek).

7. Ob tem, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je upnik potrdil prejem v ugovoru zatrjevanega zneska 68,86 EUR, pri čemer plačila ni štel kot veljavno delno izpolnitev v tem postopku izterjevane terjatve zato, ker je bil naveden napačen sklic ter plačila ni izvedla dolžnica, so pritožbeni očitki o utemeljenosti ugovora v tem delu pravilni, saj iz izvršilnega naslova ne izhaja sklic, na katerega bi dolžnica morala nakazati upnici izterjevano terjatev3, predmetna obveznost pa ni takšne narave, da bi jo lahko izpolnila zgolj dolžnica osebno. Iz k ugovoru predloženega potrdila o plačilu je namreč glede na razloge izpodbijanega sklepa razvidno, da je pri namenu plačila navedeno plačilo po sklepu P 53/2019, sklic pa SI00532019. Ker je že samo dejstvo, da je dolžnica vložila ugovor, v katerem je to plačilo uveljavljala, treba šteti kot strinjanje dolžnika s plačilom izterjevanega dolga s strani tretje osebe4, predmetna obveznost pa ni takšna, da bi jo lahko opravila zgolj dolžnica osebno, je glede na določbo tretjega odstavka 271. člena OZ upnik takšno izpolnitev dolžan sprejeti kot izpolnitev dolžnice, saj je bila opravljena po izpolnitvenem upravičencu.

8. Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi dolžnice delno ugoditi in sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi in se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju 0058 I 681/2020 z dne 17. 11. 2020 v dovolitvenem delu razveljavi za dne 18. 10. 2020 plačanih 68,86 EUR ter se v tem delu predlog za izvršbo zavrne (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V preostalem delu pa je pritožba neutemeljena, saj pritožbenim trditvam, da je dolg s plačilom 68,86 EUR v celoti poravnan ter izvršilni stroški neutemeljeno povzročeni, glede na dejstvo, da dolžnica po izvršilnem naslovu dolguje seštevek glavnice 78,86 EUR ter zakonske zamudne obresti, nikakor ni mogoče slediti. Zato jo je sodišče druge stopnje v tem delu zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ker tudi ob preizkusu izpodbijane odločitve v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ), ni zasledilo kršitev oziroma nepravilnosti.

10. Ker zatrjevani stroški obdelave izvršilnega sklepa pri ponudniku plačilnih storitev v zatrjevani višini 32,00 EUR ne predstavljajo stroškov, nastalih v zvezi z vložitvijo pritožbe, pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.

1 Z navedenim izvršilnim naslovom je bilo razsojeno, da je tožena stranka M. B. dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki V. znesek 24,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2018 dalje do plačila in izvršilne stroške v znesku 44,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2018 dalje do plačila ter 10,00 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka zgoraj navedenega roka dalje do plačila. 2 Primarni izpolnitveni upravičenec je dolžnik, poleg dolžnika pa ima položaj izpolnitvenega upravičenca (med drugimi) tudi oseba, ki sicer nima pravnega interesa, da bi bila (tuja) obveznost izpolnjena, če dolžnik s tako izpolnitvijo soglaša. (Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 2. knjiga, GV Založba, N. Plavšak, stran 300). 3 Na tem mestu je upniku pojasniti, da sklic, naveden v sklepu o izvršbi z dne 19. 11. 2018 dolžnici ne more določati načina izpolnitve obveznosti, saj je bil ta sklep razveljavljen; zgolj s predložitvijo poziva k plačilu dolga z dne 1. 10. 2020 k odgovoru na ugovor pa upnik ni izkazal, da je bil ta poziv, s katerim je upnik dolžnico pozival na takojšnje plačilo dolga po sodbi Okrajnega sodišča v Celju opr. št. P 53/2019 z dne 28. 9. 2020, dolžnici tudi vročen. 4 Primerjaj: VSL sklep II Ip 2742/2018.