Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče s tem, ko ni ugodilo dokaznemu predlogu za zaslišanje priče E. E. kršilo pravico tožene stranke iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče s tem, ko ni ugodilo dokaznemu predlogu za zaslišanje priče E. E., kršilo pravico tožene stranke iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.

Obrazložitev

1. Tožnica zahteva povrnitev zneska odškodnine, ki jo je kot zavarovalnica morala plačati oškodovancem za škodo, ki jo je povzročila odgovorna oseba (prednik toženk).

2. Sodišče prve stopnje je izdalo vmesno sodbo, s katero je odločilo, da je zahtevek po temelju utemeljen. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženk zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper odločitev sodišča druge stopnje vlagata toženki. Predlagata dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali je dopustno, da je sodišče v pravdnem postopku oprlo sodbo izključno oziroma v bistvenih delih na uradne zaznamke, ki jih je sestavil policist, ne da bi vsebino, ki izhaja iz teh uradnih zaznamkov, potrjevali kakršnikoli drugi (materialni, personalni) dokazi in tudi ne izpovedi oseb, katerih izjave naj bi uradnih zaznamkih bile zapisane. 2) Ali ima lahko uradni zaznamek o zbranih obvestilih od A. A. z dne 7. 6. 2016 (A/2), uradni zaznamek o zbranih obvestilih od B. B. z dne 24. 4. 2016 (A/3), uradni zaznamek o zbranih obvestilih od C. C. z dne 24. 4. 2016 (A/4), ter uradni zaznamek o sprejemu ustne ovadbe z dne 23. 4. 2016 (A/1) B. B., na katere je sodišče oprlo sodbo, večjo dokazno težo kot zapisniki o izpovedi teh istih oseb, ki jih je sodišče zaslišalo v pravdnem postopku, še posebej, ker so te priče pozneje v pravdnem postopku zanikale, da bi sploh izpovedale o ključnem dejstvu, ki se omenja v teh zaznamkih, ki so jih sestavili policisti (v konkretnem primeru glede tega, kdo naj bi vozil vozilo) oz. drugače izpovedale, kot se navaja v zaznamkih, in ker so tudi druge priče, ki so bile zaslišane potrdile, da pok. D. D. sploh ni vozil avtomobila v času škodnega dogodka? 3) Ali imajo lahko uradni zaznamki o zbranih obvestilih, na katere sodišče opre sodbo, večjo dokazno težo kot zapisniki o izpovedi teh istih oseb, ki jih je sodišče zaslišalo v pravdnem postopku? 4) Ali je dopustno navajati razloge v sodbi, da sodišče ne sledi izpovedi posamezne priče, ker se vsebina izpovedi te priče ne ujema z vsebino izjave iz uradnega zaznamka, ki so ga sestavili policisti ob zbiranju obvestil od te iste osebe, ne da bi bila vsebina zaznamka prebrana in dana v podpis osebi, od katere naj bi se zbiralo obvestila? 5) Ali imajo uradni zaznamki sami po sebi večjo dokazno veljavo oz. večjo dokazno moč kot pa zapisniki o zaslišanjih, ki se nanašajo na same izpovedi teh prič? 6) Ali lahko sodišče v pravdnem postopku opre sodbo zgolj na uradne zaznamke, ki jih sestavijo policisti, in ali je mogoče zgolj na podlagi uradnega zaznamka z gotovostjo sklepati na obstoj kakšnega dejstva (in še posebej v primerjavi s kazenskim postopkom, kjer uradni zaznamki sami po sebi nimajo nobene dokazne vrednosti)? 7) Ali je tožeča stranka zadostila svojemu dokaznemu bremenu, da naj bi vozilo Audi A5 v času obravnavanega dogodka vozil pok. D. D. zgolj s predložitvijo uradnih zaznamkov, ki so jih sestavili policisti? 8) Ali sta toženi stranki z dokaznimi predlogi, ki jih je izvedlo sodišče, v zadostni meri ovrgli vsebino uradnih zaznamkov in ali je bilo dokazno breme prevaljeno nazaj na tožečo stranko (v kolikor štejemo, da naj bi tožeča stranka z uradnimi zaznamki sploh zadostila svojemu dokaznemu bremenu)? 9) Ali drži stališče pritožbenega sodišča, da toženi stranki naj ne bi uspešno izpodbili vsebine uradnih zaznamkov, ker naj ne bi pojasnili, zakaj bi policist v uradni zaznamek zapisal nekaj drugega, kot naj bi mu bilo povedano, glede na to, da so priče v dokaznem postopku izpovedale, da spornih izjav glede bistvenih dejstev v uradnih zaznamkih (na katere je sodišče oprlo sodbo) niso podale policistom in da ta dejstva v uradnih zaznamkih policistov ne držijo? Ali je taksno stališče pritožbenega sodišča materialno pravilno, upoštevajoč problematičnost zaznamkov z vidika načela neposrednosti in omejeno dokazno vrednost (1. da stranke nimajo možnosti sodelovanja pri izvedbi zaznamkov, 2. da je pri izjavi podpisan zgolj policist, ki je izjavo sprejel, 3. da uradni zaznamek pomeni policistov subjektivni povzetek izjave stranke, pri čemer povzetek ni nujno pravilen, saj je lahko policist napačno razumel izjavo osebe, ali sploh zapisal nekaj, kar oseba ni niti izjavila, 4. da uradni zaznamek onemogoča sodniku, da bi zaznal vsebino domnevne izjave, vključno z okoliščinami, v katerih naj bi bila izjava podana). 10) Ali je dopustno, da sodišče ni zaslišalo ključne priče E. E., ki bi lahko razbremenila toženi stranki oz. njunega pravnega prednika pok. D. D. v zvezi s tem, da slednji ni vozil/upravljal vozila Audi AS v času škodnega dogodka, ob tem, da je sodišče vmesno sodbo po drugi strani oprlo le na uradne zaznamke policistov in da pričam, ki jih je za zaslišanje v zvezi s temi uradnimi zaznamki predlagala za zaslišanje tožena stranka, ni sledilo? 11) Ali je sodišče kršilo pravico toženih strank do izvedbe glavne obravnave oziroma pravico do izvajanja dokazov iz 22. člena Ustave RS s tem, ko ni ugodilo dokaznemu predlogu niti z zaslišanjem priče E. E., ki bi lahko izpovedal o ključnem dejstvu, da pok. D. D. ni vozil/upravljal vozila v času škodnega dogodka (ko je vozilo zapeljalo v vhodna vrata igralnice A.)? 12) Ali je sodišče kršilo pravico toženih strank do izvedbe glavne obravnave oziroma pravico do izvajanja dokazov iz 22. člena Ustave RS s tem, ko ni ugodilo dokaznemu predlogu niti z zaslišanjem priče E. E., ki bi lahko izpovedal o ključnem dejstvu, da pok. D. D. ni vozil/upravljal vozila v času škodnega dogodka (ko je vozilo zapeljalo v vhodna vrata igralnice A.), še posebej če upoštevamo razloge v izpodbijanih sodbah, ko sta sodišči mnenja, da izpoved slednjega ne bi spremenila odločitve sodišča? 13) Ali bi sodišče moralo zaslišati tudi E. E. (in ostale priče) in šele po tem sprejeti dokazno oceno o tem, če na podlagi tega in vseh ostalih izvedenih dokazov šteje za dokazano, da je avtomobil v času škodnega dogodka vozil pravni prednik toženih strank pok. D. D.? 14) Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede začetka teka zastaralnega roka (šele od plačila odškodnine dalje) in ali v predmetni zadevi, ki se nanaša in izvira iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti, velja splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ali triletni zastaralni rok iz 357. člena OZ? 15) Ali je v konkretnem primeru oz. konkretnih okoliščinah primera sodišče izdalo pravilno in zakonito vmesno sodbo, na podlagi katere je zahtevku zavarovalnice po temelju ugodilo?

4. Predlog je utemeljen v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Glede drugih vprašanj v predlogu ti pogoji niso podani.

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).