Jedro

Plačilo prometnega davka pravilo, zato mora prodajalec (pravna oseba, zasebnik ali fizična oseba, ki proda proizvod), ki je glede na določbo 13. člena ZPD zavezanec za davek od prometa proizvodov, želi pa izkoristiti davčno ugodnost prodaje brez obračunanega prometnega davka oziroma z po nižji davčni stopnji obračunanim prometnim davkom, ravnati povsem skladno z določili ZPD in zagotoviti izpolnjevanje vseh formalnih pogojev, da se lahko uveljavi davčna oprostitev in to tako glede pravilnosti izjav kupcev kot tudi glede izpolnjevanja pogojev na svoji strani, strani prodajalca. ZPD v 1. odstavku 7. člena določa pooblaščene prodajalce (pravno osebo ali zasebnika - proizvajalca, trgovsko pravno osebo, registrirano za promet na debelo in pravno oseba, registrirana za uvoz), ki smejo pod določenimi pogoji prodajati proizvode brez obračunanega prometnega davka ali po znižani stopnji pooblaščenim kupcem. Ker zakon ne daje pooblastila za tovrstno prodajo vsem prodajalcem, se po presoji sodišča izpolnjevanje pogojev na strani (pooblaščenega) prodajalca lahko dokazuje (in preverja) le na podlagi predpisane registracije pri pristojnem organu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A, št. ... z dne ..., s katero je bilo tožniku naloženo plačilo davka od prometa proizvodov po tar. št. 1 Tarife davka od prometa proizvodov v znesku 15.030,00 SIT, davka od prometa davka proizvodov po tar. št. 2 Tarife davka od prometa proizvodov v znesku 123.300,00 SIT, davka od prometa proizvodov po tar. št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov v znesku 205.755,00 SIT z obračunanimi zamudnimi obrestmi v skupnem znesku 71.706,00 SIT. Pri tožniku je bil opravljen inšpekcijski pregled pravilnosti vodenja poslovnih knjig za leto 1996. Ob tem je bilo ugotovljeno, da ima tožnik registrirano dejavnost "servis za popravilo kotlov in bojlerjev za centralno kurjavo", dejansko pa je opravljal le proizvodno dejavnost in svojim naročnikom (kupcem) prodajal proizvode na podlagi izjav, s čimer je kršil določbo 1. točke 7. člena Zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92, 12/93-odločba US in 71/93, v nadaljevanju: ZPD), ki določa, da brez obračunanega davka, ali z davkom, obračunanim po znižani stopnji lahko prodajajo proizvode pravne osebe ali zasebniki, ki so proizvajalci, trgovci na debelo in uvozniki. Na osnovi izdanih računov je bil nato opravljen nov obračun prometnega davka. ZPD v 1. odstavku 7. člena določa, da smejo proizvode iz 1. do 3. točke 1. odstavka 6. člena in proizvode, za katere je določena znižana davčna stopnja, kupcem iz 6. člena prodajati proizvajalna pravna oseba ali zasebnik - proizvajalec, trgovska pravna oseba, registrirana za promet na debelo in pravna oseba, registrirana za uvoz. Tožnik je registriran kot zasebnik, ki opravlja dejavnost servisiranja toplotnih naprav in je kot tak tudi vpisan v register, nesporno pa je bilo ugotovljeno, da je opravljal neregistrirano dejavnost proizvodnje kotlov za centralno kurjavo in bojlerjev in proizvode prodajal tako, da je sprejemal izjave kupcev o porabi blaga za reprodukcijo oziroma za nadaljnjo prodajo in jih prodajal z davkom po znižani stopnji oziroma brez davka. Prodajalci, ki lahko brez obračunanega prometnega davka po 7. členu ZPD prodajajo proizvode, so le pravne osebe in zasebniki, ki so proizvajalci, trgovci na debelo ali uvozniki. Ker pa tožnik ni bil registriran kot proizvajalec, kotlov ne bi smel proizvajati, še manj pa jih prodajati z davčnimi olajšavami, saj za tako prodajo ni izpolnjeval v zakonu predpisanih pogojev. Tožnikovo sklicevanje na v postopku ugotovljeno dejstvo, da je proizvajalec, namreč ni upoštevno, saj bi moral biti za tako dejavnost tudi registriran. V zvezi s pritožbenimi ugovori, da se za premalo plačan prometni davek bremeni tožnika, ki davka od svojih kupcev nikoli ni dobil, pa tožena stranka pojasnjuje, da je po 1. odstavku 13. člena ZPD zavezanec za davek pravna oseba, zasebnik, ali fizična oseba, ki proda proizvod končnemu potrošniku. Tožnik je sicer od kupcev zahteval izjave, vendar za tak način poslovanja ni izpolnjeval pogojev, zato je treba to prodajo šteti kot prodajo končnemu potrošniku.

Tožnik se z odločbo ne strinja. Ponavlja pritožbeni ugovor, da je davčni organ sam ugotovil, da tožnik opravljal proizvodno dejavnost in mu je kljub temu odmeril davek, kot da ni proizvajalec, zato je izrek v nasprotju z obrazložitvijo. Tožena stranka ZPD tolmači v škodo tožnika. ZPD v 4. členu določa, kaj se šteje za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, v 6. členu pa določa, kaj se ne šteje za tak promet. V 7. členu je določen krog oseb, ki smejo prodajati proizvode po znižani stopnji in krog oseb, ki te ugodnosti lahko koristijo. Poudarja tudi, da bi tožnik izpolnjeval pogoje za doregistracijo dejavnosti (iz servisne v proizvodno) že v letu 1992, če bi država pravočasno izdala potrebna dovoljenja. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo in toženi stranki naloži povračilo vseh stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije je kot zastopnik javnega interesa z dopisom št. U-A07-1061/2002-3-Š z dne 19. 3. 2002 prijavilo udeležbo v tem postopku.

Tožba ni utemeljena.

ZPD v 4. členu določa, da se davek od prometa proizvodov plačuje od vsakega prometa proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo ter od vsakega prometa opreme. Nadalje ZPD v 5. členu določa, da se za promet proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo šteje vsaka prodaja proizvodov in opreme, če ni v tem zakonu drugače določeno. Po določbah ZPD je torej plačilo prometnega davka ob prodaji proizvodov pravilo, če pa se uveljavlja oprostitev plačila prometnega davka kot izjema od tega pravila, je potrebno pri tem ravnati natančno tako, kot določa ZPD. Na podlagi 6. člena ZPD se za promet proizvodov, ki ni namenjen za končno potrošnjo med drugim šteje prodaja proizvodov - reprodukcijskega materiala pravni osebi ali zasebniku, registriranemu za opravljanje proizvodne dejavnosti ter kmetu za opravljanje kmetijske dejavnosti (2. točka 6. člena ZPD), v 7. členu pa ZPD določa, da smejo proizvajalna pravna oseba ali zasebnik - proizvajalec, trgovska pravna oseba, registrirana za promet na debelo in pravna oseba, registrirana za uvoz, prodajati proizvode brez obračunanega prometnega davka kupcem iz 6. člena le pod pogoji, ki so določeni v tem členu ZPD. V 7. členu ZPD je tako, poleg pogojev, ki so taksativno našteti in se nanašajo na način prodaje in pogojev, ki jih morata strogo izpolniti kupec in prodajalec, določeno tudi kdo sploh sme prodajati proizvode brez prometnega davka ali z znižano stopnjo prometnega davka (proizvajalna pravna oseba ali zasebnik - proizvajalec, trgovska pravna oseba, registrirana za promet na debelo in pravna oseba, registrirana za uvoz kot pooblaščeni prodajalci). Prodaja, ki jo opravljajo drugi subjekti (pravne osebe ali zasebniki), ki niso navedeni v 7. členu, se šteje za prodajo končnemu potrošniku. Tožeča stranka sicer nesporno izvaja proizvodno dejavnost, prav tako pa tudi ni sporno, da za opravljanje te dejavnosti ni registrirana. Ker je plačilo prometnega davka pravilo, mora prodajalec (pravna oseba, zasebnik ali fizična oseba, ki proda proizvod), ki je glede na določbo 13. člena ZPD zavezanec za davek od prometa proizvodov, želi pa izkoristiti davčno ugodnost prodaje brez obračunanega prometnega davka oziroma z po nižji davčni stopnji obračunanim prometnim davkom, ravnati povsem skladno z določili ZPD in zagotoviti izpolnjevanje vseh formalnih pogojev, da se lahko uveljavi davčna oprostitev in to tako glede pravilnosti izjav kupcev kot tudi glede izpolnjevanja pogojev na svoji strani, strani prodajalca. ZPD v 1. odstavku 7. člena določa pooblaščene prodajalce (pravno osebo ali zasebnika - proizvajalca, trgovsko pravno osebo, registrirano za promet na debelo in pravno oseba, registrirana za uvoz), ki smejo pod določenimi pogoji prodajati proizvode brez obračunanega prometnega davka ali po znižani stopnji pooblaščenim kupcem. Ker zakon ne daje pooblastila za tovrstno prodajo vsem prodajalcem, se po presoji sodišča izpolnjevanje pogojev na strani (pooblaščenega) prodajalca lahko dokazuje (in preverja) le na podlagi predpisane registracije pri pristojnem organu. Glede na navedeno tožnikovi ugovori, iz katerih smiselno izhaja, da je pomembno zgolj dejstvo, da dejansko opravlja proizvodno dejavnost in ne tudi registracija za tovrstno dejavnost nimajo podlage v določbah ZPD.

Ker je glede na navedeno izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.