Jedro

Ukinitev delovnega mesta, ki ga je zasedala tožnica, predstavlja zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov. Ukinitev delovnega mesta ni bila fiktivna, temveč posledica reorganizacije in optimizacije procesa dela, zaradi česar je pretežni del tožničinega dela prenehal obstajati oziroma se je delo moderniziralo in drugače organiziralo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za (1) ugotovitev, da je tožena stranka nezakonito odpovedala tožnici pogodbo o zaposlitvi št. ... z dne 3. 1. 2001 in odpravo redne odpovedi št. ... z dne 21. 9. 2011, (2) ugotovitev, da ima tožnica pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, da ji delovno razmerje pri toženi stranki ne bo prenehalo 15. 11. 2011 in še vedno traja, (3) da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo v delovno razmerje za nedoločen čas, na delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi z dne 3. 1. 2001, v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, da ne bo izvršbe, (4) da je tožena stranka dolžna tožnici obračunati bruto plače, odvesti vse pripadajoče davke in prispevke in ji izplačati vse zapadle neto plače od prenehanja delovnega razmerja dalje, to je od 15. 11. 2011 dalje, do ponovne reintegracije v delovno razmerje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posamezne plače dalje do plačila ter prispevke in davke, vse v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, da ne bo izvršbe, ter (5) da je dolžna tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške postopka (vse I. točka izreka sodbe). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka sodbe).

Zoper navedeno sodbo, razen zoper odločitev, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, se je pravočasno pritožila tožnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih procesnih kršitev ter predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe razveljavi in v tem obsegu vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je sodišče prve stopnje nepravilno zaključilo, da delovno mesto zavarovalnega tehnika ni ustrezno delovno mesto za tožnico, da že sama ukinitev delovnega mesta predstavlja zadosten razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi in tožena stranka ni zavezana k preverjanju možnosti zaposlitve tožnice na drugem ustreznem delovnem mestu. Tožena stranka je delovno mesto ukinila zgolj formalno, na reorganizacijo pa se sklicuje zgolj zato, da je lahko tožnici nezakonito prekinila delovno razmerje. Da je to tako, kaže v postopku izkazano dejstvo, da je imela tožena stranka že pred odpovedjo in tudi po njej angažirano študentko, ki je dela opravljala v polnem delovnem času. Tožeča stranka se ne strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da delo, ki ga je in ga še opravlja študentka A.A., ni primerljivo z deli in nalogami tožnice. Če pa je to tako, je tožnica zaradi svoje strokovne usposobljenosti vsekakor primerna za opravljanje navedenih del. Delovno mesto, ki ga je zasedla B.B., je povsem ustrezno delovno mesto za tožnico. Tako kot se je nanj uvajala B.B., bi se lahko uvedla tudi tožnica, saj zanj izpolnjuje vse predpisane pogoje. Kolikor je tožnici poznano, je imela tožena stranka v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi prosta delovna mesta tudi v drugih oddelkih, konkretno delovna mesta zavarovalnih zastopnikov.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih je uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in tudi ne v pritožbi pavšalno zatrjevanih. Na popolno ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče je v tej zadevi že odločalo in sicer je na pritožbo tožeče stranke sodbo sodišča prve stopnje opr. št. Pd 704/2011 z dne 4. 2. 2013 s sklepom opr. št. Pdp 309/2013 z dne 6. 6. 2013 v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice na razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, njen reparacijski in reintegracijski zahtevek. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je ta odločitev preuranjena. Sodišče prve je pravilno ugotovilo, da je podan poslovni oziroma organizacijski razlog iz 1. alineje 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), je pa preuranjeno zaključilo, da je tožena stranka v skladu s 3. odstavkom 88. člena ZDR preverila možnost zaposlitve tožnice pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih in da te možnosti ni bilo. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je bilo delovno mesto zavarovalnega tehnika II, na katerem se je zaposlila B.B. 1. 9. 2011, sploh prosto v času, ko je nastal poslovni razlog, zaradi katerega je bila tožnici redno odpovedana pogodba o zaposlitvi. Tako je pritožbeno sodišče, potem ko je zaključilo, da samo postopka ne more dopolniti, zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje z napotilom, da dopolni postopek in ugotovi, ali je imela tožena stranka sploh prosto delovno mesto, ki bi ga lahko ponudila tožnici in če je ta možnost obstajala, ali je šlo za ustrezno delo v smislu določbe 3. odstavka 90. člena ZDR. Sodišče prve stopnje je postopek dopolnilo in o tožbenem zahtevku odločilo z izpodbijano sodbo.

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, s spremembami; ZDR) v 1. alinei prvega odstavka 88. člena določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca s strani delodajalca tudi poslovni razlog, t.j. prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. V skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZDR mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. Če ta možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je podan poslovni oziroma organizacijski razlog iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu administrator II v oddelku tarifacije premoženjskih zavarovanj, v sektorju zavarovalne tehnologije premoženjskih zavarovanj ... po pogodbi št ... z dne 3. 1. 2001 (priloga A2). Uprava tožene stranke je s sklepom št. ... z dne 6. 9. 2011 (priloga B2) sklenila, da se ukine delovno mesto administrator II, na delovnem mestu arhivar III pa se zmanjša število izvajalcev. Sklep tudi določa, da se tožnici s 1. 10. 2011 redno odpove pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodišče prve stopnje je upoštevalo prepričljivo izpoved priče C.C., da je v obravnavanem času potekala racionalizacija in optimizacija procesov dela pri toženi stranki ter je bilo tariferjem prepuščeno, da sami poskrbijo za arhiviranje gradiva, ki ga je potrebno hraniti, hkrati pa je bila uvedena aplikacija, po kateri se podatki iz elektronske oblike direktno prenašajo v elektronsko brez skeniranja, kar je vse vplivalo na zmanjšan obseg opravil oziroma dela, tudi tožničinega. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je bilo tožničino delovno mesto ukinjeno s sklepom z dne 6. 9. 2011, zavzelo pravilno stališče, da ta ukinitev predstavlja zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov. Pri tem je upoštevalo izpovedbe vseh zaslišanih prič, poleg C.C. še izpovedi D.D., E.E. ter F.F., iz katerih izhaja, da ni šlo za fiktivno ukinitev delovnega mesta, ampak za posledico reorganizacije in optimizacije procesa dela, zaradi česar je pretežni del tožničinega dela prenehal obstajati oziroma se je delo moderniziralo in drugače organiziralo.

V zvezi z dolžnostjo tožene stranke, da mora v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZDR preveriti, ali je mogoče delavca zaposliti pod spremenjenimi pogoji in na drugih delih, oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati, pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je delo, ki ga opravlja B.B., neprimerljivo z delom tožnice. S tem v zvezi je povzelo tudi izpoved priče E.E., ki je delala na področju optimizacije prenove in modernizacije delovnih procesov pri toženi stranki in ki je izpovedala, da je delo, ki ga opravlja delavka B.B., neprimerljivo z delom tožnice ter da gre za „visoko odgovorno delo“, oziroma za „rokovanje z blagajno zavarovalnice“. Poleg tega pa je B.B. delo kot zavarovalni tehnik II nastopila s 1. 9. 2011. Na podlagi sklepa uprave družbe (priloga B9) z dne 4. 7. 2011 ji je bila iz poslovnih razlogov odpovedana pogodba o zaposlitvi z dne 9. 5. 1995 in v podpis ponujena nova pogodba o zaposlitvi na drugem ustreznem delovnem mestu zavarovalni tehnik II, ki jo je podpisala 1. 8. 2011 (priloga B14). Tako je bilo to delovno mesto ob sprejetju sklepa uprave tožene stranke o ukinitvi tožničinega delovnega mesta dne 6. 9. 2011 in ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici dne 21. 9. 2011 že zasedeno in toženi stranki sploh ni bilo treba ugotavljati, ali je to delovno mesto ustrezno v smislu določbe 3. odstavka 90. člena ZDR, v povezavi s 3. odstavkom 88. člena ZDR.

V zvezi s pritožbenimi navedbami glede dela, ki naj bi ga opravljala pri toženi stranki študentka A.A., pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede dokazovanja dela A.A. pri toženi stranki nastopila prekluzija. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da A.A. po vsebini ni opravljala tožničinega dela, temveč raznovrstna opravila glede na potrebe tožene stranke v obdobju od 4. 7. 2011 do 27. 1. 2012 in od 4. 6. 2012 do 30. 11. 2012. Ker tožeča stranka na naroku dne 4. 2. 2013 ni prerekala trditev tožene stranke iz vloge z dne 14. 12. 2012 oziroma iz poročila o delu A.A. z dne 3. 12. 2012 (priloga B10) in evidence prisotnosti (priloga B11), pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost dokazne ocene o vsebini dela A.A..

Pritožbeno sodišče je presodilo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena. Ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP in na 154. členu istega zakona. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.