Jedro

Drži sicer pritožbeno izvajanje, da gre v obravnavani zadevi za postopek vpisa zaznambe sklepa o izvršbi, ki se izvede po uradni dolžnosti in ki ga sproži izvršilno sodišče. Zanj skladno z v pritožbi citirano sodno prakso velja, da registrsko sodišče presojo utemeljenosti predloga za vpis iz 34. člena ZSReg izvede zgolj v omejenem obsegu in da ni pristojno presojati, ali je odločitev izvršilnega sodišča glede (zaznambe) izvršbe na poslovni delež prvega udeleženca pravilna ali ne. Sodišče prve stopnje s svojo presojo v obravnavani situaciji ni ravnalo v nasprotju s pravkar povedanim. Izpodbijana odločitev ne temelji na presoji vsebinske (ne)pravilnosti sklepa o izvršbi. Vanjo se namreč sodišče prve stopnje sploh ni spuščalo. Temelji na objektivnem dejstvu, do katerega je prišlo po izdaji sklepa o izvršbi, t.j. začetku stečajnega postopka nad prvim udeležencem. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je treba tovrstne okoliščine, ki imajo določene pravne posledice, upoštevati po uradni dolžnosti v postopkih, ki se nanašajo na (položaj) stečajnega dolžnika.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v prvem odstavku izreka spremeni, tako da v tem delu sedaj glasi: "Pritožbi proti sklepu Okrožnega sodišča v Murski Soboti Srg 2024/18939 z dne 31. 5. 2024 se ugodi in navedeni sklep spremeni, tako da se predlog z dne 30. 5. 2024 zavrne."

II.V preostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugodilo pritožbi, ki jo je vložil prvi udeleženec proti sklepu Srg 2024/18939 z dne 31. 5. 2024 (prvi odstavek izreka). Zaradi izbrisa vpisov pri subjektu vpisa, ki so bili opravljeni na podlagi navedenega sklepa, je odločilo, da se vpisana obremenitev izbriše (drugi odstavek izreka).

2.Zoper sprejeto odločitev se pravočasno pritožuje drugi udeleženec iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom pritožbenemu sodišču, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ustrezno spremeni. Prvenstveno izpostavlja, da ima kot upnik, v korist katerega je bila sprva vpisana zastavna pravica na poslovnem deležu prvega udeleženca, z izpodbijanim sklepom pa nato izbrisana, pravni interes za vložitev pritožbe skladno s prvim odstavkom 36. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg). Nadalje opozarja, da gre v tej zadevi za vpis zaznambe sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti, zaradi česar je registrsko sodišče presojo utemeljenosti predloga za vpis po 34. členu ZSReg dolžno opraviti zgolj v omejenem obsegu, zaradi prirejenosti postopkov pa se v presojo vsebinske pravilnosti sklepa o izvršbi ni smelo spuščati. Meni, da je, vse dokler je sklep o izvršbi veljaven, registrsko sodišče takšnemu sklepu dolžno slediti. Izpodbijani sklep bi bilo dopustno izdati šele v primeru, če bi izvršilno sodišče predhodno sklep o izvršbi razveljavilo, do česar pa v predmetni zadevi ni prišlo. Glede kršitev določb postopka izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o pritožbi zoper sklep sodniške pomočnice odločiti o osnovnem predlogu za vpis spremembe, tovrstne odločitve pa izpodbijani sklep ne vsebuje. Posledično je njegov izrek nejasen in pomanjkljiv ter ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) in 19. členom ZSReg. Kršitev je nadalje podana tudi zato, ker je sodišče prve stopnje odredilo izbris vpisa še preden je zavrnilo zahtevek za vpis v sodni register (tretji odstavek 40. člena ZSReg). Sklepno še izpostavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je izvedlo izbris vpisa spremembe v sodnem registru navkljub temu, da je bil v času izvedbe omenjenega izbrisa sklep o izvršbi še veljaven, zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg.

3.Prvi udeleženec v odgovoru na pritožbo pritožbenim navedbam argumentirano nasprotuje in kot pravilnim pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje. Zavzema se za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZSReg1 odločilo o pritožbi prvega udeleženca zoper sklep o vpisu z dne 31. 5. 2024, ki ga je izdala sodniška pomočnica.

6.V skladu z določbo prvega odstavka 36. člena ZSReg se zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, lahko pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Pojem udeleženca v postopku za vpis v sodni register pa je opredeljen v 17. členu ZSReg tako, da ta položaj priznava predlagatelju postopka, subjektu vpisa, če ni hkrati predlagatelj ter osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (prvi odstavek 17. člena ZSReg). Položaj udeleženca pa daje tudi osebam in organom, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka (drugi odstavek 17. člena ZSReg).

7.Glede na pravkar izpostavljeno zakonsko podlago in dejstvo, da je družba A. d.d. upnica družbe B. d.o.o. - v stečaju, v korist katere je bila s sklepom sodniške pomočnice vpisana zaznamba izvršbe po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Lendavi I 85/2024 z dne 27. 5. 2024, ji je po oceni pritožbenega sodišča priznati pravni interes za vložitev predmetne pritožbe in s tem status udeleženca v registrskem postopku. Z izpodbijanim sklepom je bilo namreč nedvoumno poseženo v njen pravni položaj (obremenitev - zaznamba izvršbe - je bila izbrisana).

8.V predmetni registrski zadevi je sodniška pomočnica s sklepom z dne 31. 5. 2024 pri poslovnem deležu prvega udeleženca v subjektu vpisa vpisala obremenitev - zaznambo predhodno citiranega sklepa o izvršbi v korist upnika - drugega udeleženca. Zoper njen sklep se je pritožil prvi udeleženec, ki je v bistvenem navajal, da registrsko sodišče pri njegovem poslovnem deležu ne bi smelo vpisati zaznambe izvršbe, ker se je dan pred tem, torej 30. 5. 2024, nad njim začel stečajni postopek. Zaradi tega dejstva je namreč skladno z določbo 1. točke tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju2 (v nadaljevanju: ZFPPIPP) v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) prišlo do ustavitve izvršbe na poslovni delež prvega udeleženca.

9.Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pritrdilo navedenemu pritožbenemu stališču prvega udeleženca, z njim pa soglaša tudi pritožbeno sodišče.

11.Med drugim je ena od pravnih posledic začetka stečajnega postopka tudi ta, da se v skladu s 1. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP postopek izvršbe ali zavarovanja (po samem zakonu) ustavi z začetkom stečajnega postopka v primerih, če v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice. Vprašanje pridobitve zastavne pravice na poslovnem deležu je urejeno v tretjem odstavku 165. člena ZIZ, kjer je določeno, da upnik pridobi zastavno pravico (šele) z zaznambo sklepa o izvršbi v sodnem registru.

12.Glede na dejansko stanje v predmetni zadevi, drugi udeleženec na dan začetka stečajnega postopka nad prvim udeležencem nedvomno še ni pridobil zastavne pravice, saj je sodniška pomočnica vpis zaznambe izvršbe v sodnem registru dovolila šele s sklepom, izdanim en dan po začetku stečajnega postopka. Navedeno pomeni, da na dan začetka stečajnega postopka nad prvim udeležencem drugi udeleženec še ni pridobil zastavne pravice na njegovem poslovnem deležu, zaradi česar je bil glede tega predmeta izvršba, ob upoštevanju citirane zakonske ureditve, izvršilni postopek po samem zakonu ustavljen. To pa pomeni, da na dan 31. 5. 2024 pogoji za vpis zaznambe sklepa o izvršbi niso bili izpolnjeni in je bilo treba pritožbi prvega udeleženca zoper sklep sodniške pomočnice ugoditi. Ker je postopek izvršbe na poslovni delež prvega udeleženca po samem zakonu ustavljen, ne gre pritrditi stališču pritožbe, da bi oviro za predlagani vpis po uradni dolžnosti predstavljala zgolj odločitev izvršilnega sodišča o razveljavitvi predmetnega sklepa o izvršbi.

13.Utemeljeno pa pritožba izpostavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje iz prve stopnje izreka pomanjkljiva oz. neustrezna, saj ne vsebuje odločitve o tem, kakšna je v posledici ugoditve pritožbi usoda sklepa sodniške pomočnice. Ker je navedena kršitev odpravljiva, jo je pritožbeno sodišče sámo odpravilo. V tem kontekstu je soglašati s stališčem pritožbe, da je potrebno v primeru ugoditve pritožbi odločiti o usodi izpodbijanega sklepa sodniške pomočnice in posledično tudi o osnovnem predlogu za vpis spremembe v sodni register. Glede na doslej obrazloženo pogoji za predlagani vpis niso izpolnjeni, zaradi česar ga je treba zavrniti.

14.Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v prvem odstavku izreka ustrezno spremenilo (dopolnilo), kot to izhaja iz točke I izreka tega sklepa (4. točka 39. člena ZSReg), v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in v drugem odstavku izreka sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

-------------------------------

1"O predlogu za vpis ostalih podatkov v sodni register odloča na prvi stopnji sodniški pomočnik. Zoper odločitev sodniškega pomočnika je dovoljena pritožba v osmih dneh od vročitve. O pritožbi odloča sodnik posameznik istega sodišča."

2"(3) Začetek stečajnega postopka ima naslednje pravne posledice za postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka: 1. če v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka,"