Jedro

Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP v skladu z drugim odstavkom 49. člena ZBPP tožeči stranki naložil povrnitev stroškov postopka, ki so bili izplačani iz naslova BPP, ker se ji je v roku enega leta od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega ji je bila dodeljena BPP, toliko izboljšal materialni položaj, da do BPP ne bi bila več upravičena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (organ za BPP) odločil, da je tožeča stranka dolžna povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči (BPP) v višini 1.305,13 EUR na tam naveden račun v tam opredeljenem roku. V obrazložitvi je organ navedel, da je bila tožeči stranki z odločbo opr. št. Bpp 2329/2012 z dne 17. 12. 2012 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov postopka osebnega stečaja. Iz istega naslova so bili stečajni upraviteljici A.A. odmerjeni in plačani stroški v višini 2.178,10 EUR iz naslova predujma in AJPES-u stroški objave v višini 60,00 EUR. S sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. St 2499/2012 z dne 11. 5. 2017 je bilo odločeno, da se postopek osebnega stečaja konča. Citirani sklep je postal pravnomočen dne 27. 5. 2017. Tožeča stranka je v postopku uspela, vendar ni pridobila nobenega premoženja oziroma dohodka, zato je organ v skladu z določbo 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) opravil poizvedbe in ugotovil, da je tožeča stranka zaposlena za polni delovni čas in da je v obdobju zadnjih treh mesecev pred dnem preverjanja premoženjskega stanja prejela neto plačo v skupnem znesku 2.154,06 EUR oziroma povprečno na mesec 718,02 EUR. V skladu z določbo 13. člena ZBPP je tako organ ugotovil, da tožeča stranka več ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, saj njen dohodek presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (595,06 EUR).

2. Tožeča stranka v tožbi pritrjuje odločitvi organa za BPP glede pravnomočnega zaključka postopka osebnega stečaja. Ker plačuje preživnino za dva mladoletna otroka, nasprotuje ugotovitvi organa, da več ne izpolnjuje finančnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Prilaga obvestilo o uskladitvi preživnine CSD z dne 31. 3. 2017 za B.B., ki znaša 113,84 EUR mesečno in zatrjuje, da enako preživnino plačuje po dogovoru z otrokovo mamo tudi za drugo hčerko C.C., čeprav preživnina ni sodno določena. Ob upoštevanju obeh preživnin tako njen mesečni dohodek znaša 490,37 EUR. Sicer pa tudi v primeru, če bi sodišče štelo, da je izkazano plačevanje preživnine zgolj za B.B., znaša njen mesečni dohodek 604,22 EUR, kar je le 13,00 EUR več od cenzusa, ki ga za pridobitev BPP določa ZBPP. V tem primeru meni, da bi moral organ za BPP uporabiti določbo četrtega odstavka 49. člena ZBPP in ji določiti plačilo oziroma vračilo zneska v višini 13,00 EUR mesečno oziroma 156,00 EUR v enem letu in ne 1.305,13 EUR kot je določeno z izpodbijano odločbo. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi oziroma podredno, da jo spremeni in zmanjša znesek, ki ga mora vrniti.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi. V zvezi z tožbenimi ugovori, ki se nanašajo na plačilo preživnine za dva mladoletna otroka odgovarja, da je z izvršilnim naslovom določeno plačilo preživnine zgolj za mladoletno B.B. medtem, ko za mladoletno C.C. preživnina ni določena. Glede na to, da gre za samsko osebo, tožena stranka ob upoštevanju podatka, da je tožeča stranka prejela plačo v neto znesku 2.154,06 EUR, v višini izvršilnega naslova pa je bila dolžna plačati preživnino v skupni višini 341,52 EUR, navedeno pomeni, da je prejela v obdobju treh mesecev dohodek v višini 1.812,54 EUR oziroma 604,18 EUR mesečno in da presega zakonsko določen cenzus glede upravičenosti do BPP. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP v skladu z drugim odstavkom 49. člena ZBPP tožeči stranki naložil povrnitev stroškov postopka, ki so bili izplačani iz naslova BPP, ker se ji je v roku enega leta od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega ji je bila dodeljena BPP, toliko izboljšal materialni položaj, da do BPP ne bi bila več upravičena. Tožeča stranka v tožbi ne ugovarja zaključku tožene stranke glede višine prejete plače (2.154,06 EUR v zadnjih treh mesecih pred dnem preverjanja premoženjskega pogoja oziroma povprečno mesečno 718,02 EUR), kot sporno pa izpostavlja okoliščino, da ji je z izvršilnim naslovom določena preživnina za mladoletno B.B. v višini 113,84 EUR ter da preživnino v enaki višini plačuje tudi za mladoletno C.C., zato je njen dohodek nižji (490,37 EUR) in zato pogoje za dodelitev BPP še vedno izpolnjuje.

6. Po določbi prvega odstavka 49. člena ZBPP je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki v postopku ni uspel, dolžan povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova BPP, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do BPP in bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova BPP. V skladu z drugim odstavkom citiranega člena je upravičenec do BPP, ki je v postopku delno ali v celoti uspel, vendar na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ni pridobil premoženja oziroma dohodkov, ali če Republika Slovenija ni uspela v celoti izterjati stroškov iz tretjega odstavka 46. člena zakona, pod pogoji iz prejšnjega odstavka dolžan povrniti manjkajoči del stroškov, ki Republiki Sloveniji niso bili povrnjeni drugače. Tretji odstavek citiranega člena pa določa, da se je pristojni organ za BPP ob nastopu okoliščin iz prvega ali drugega odstavka tega člena dolžan ravnati po določbah zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP.

7. Upoštevaje navedeni materialno pravni okvir je organ za BPP dolžan v roku enega leta po končanju postopka, za katerega je bila upravičencu dodeljena BPP, ugotavljati, ali ta še izpolnjuje premoženjske pogoje glede upravičenosti do BPP in v primeru, če ugotovi, da teh ne izpolnjuje, odločiti o obveznosti upravičenca, da že izplačana sredstva iz naslova BPP vrne in sicer v takšnem obsegu, ki jih je glede na ugotovljeno materialno stanje sposoben vrniti.

8. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, to pa potrjujejo tudi podatki predloženega upravnega spisa, je tožena stranka izpodbijano odločitev pravilno utemeljila na določbi drugega odstavka 49. člena ZBPP. Kot je bilo že navedeno, tožeča stranka ne ugovarja ugotovitvi tožene stranke glede prejete višine plače. Ni spora niti o tem, da je v postopku v zvezi s katerimi je bila odobrena BPP uspela, saj je bil stečajni postopek pravnomočno zaključen dne 27. 5. 2017 s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. St 2499/2012 dne 11. 5. 2017. Pravilen je tudi zaključek tožene stranke, da v tem postopku ni dobila premoženja. Sodišče tako upoštevaje podatek o višini v relevantnem obdobju prejete neto plače (718,02 EUR) in njenega zmanjšanja zaradi plačila preživnine v višini izvršljivega naslova (113,84 EUR) pritrjuje zaključku tožene stranke, da materialnih pogojev za BPP več ne izpolnjuje. Dohodek tožeče stranke tako znaša 604,18 EUR in presega zakonsko določen cenzus 595,06 EUR glede upravičenosti do BPP. Zato kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na znižanje dohodka zaradi obveznosti tožeče stranke, glede plačila preživnine za dva mladoletna otroka. Po določbi 14. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih se namreč od lastnega dohodka odšteje preživnina, vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova.

9. Neutemeljeno zato tožeča stranka ugovarja tudi, da je bila višina stroškov, ki jih je dolžna povrniti iz naslova prejete BPP, določena neustrezno glede na dohodek, ki minimalno (13 EUR) presega zakonsko določen cenzus glede upravičenosti do BPP. Po presoji sodišča je višina stroškov, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti iz naslova prejete BPP določena ustrezno, glede na trenutni materialni položaj upravičenca (četrti odstavek 49. člena ZBPP).

10. Ne glede na navedeno pa sodišče pripominja, da lahko pristojni organ za BPP in upravičenec na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Tako dogovor je izvršilni naslov (četrti odstavek 43. člena ZBPP).

11. Po obrazloženem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je tožbo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.