Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Pdp 165/2024

ECLI:SI:VDSS:2024:PDP.165.2024 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

letni dopust odškodnina za neizrabljen letni dopust protipravno ravnanje delodajalca
Višje delovno in socialno sodišče
15. maj 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi toženka tožnika vzpodbudila k izrabi letnega dopusta za leto 2020 in ga hkrati poučila o možnosti izgube pravice (tega ni niti konkretizirano zatrjevala). Da bi se svoje odškodninske odgovornosti razbremenila, ne zadošča, da je bil tožnik seznanjen s številom dni letnega dopusta in referenčnim obdobjem oziroma obdobjem za prenos ter da bi eventualno ob boljšem načrtovanju lahko izrabil več letnega dopusta, kot so ga drugi policisti. Navedeno niti ni bistveno; ni bistveno, kdaj in koliko dni letnega dopusta so izrabili drugi policisti, ki so bili prav tako kot tožnik v letu 2021 (in 2022) napoteni (C.), prav tako ni bistveno, kakšna so bila pravila za izrabo letnega dopusta v času napotitve. Bistveno je le, ali je toženka svojo obveznost izpolnila, pri čemer ne zadošča, kar je bilo (zatrjevano in) ugotovljeno, da je bil tožnik pozvan, da načrtuje izrabo letnega dopusta (tako s strani toženke v letu 2020 kot s strani C. v letu 2021, torej v obdobju za prenos). Kot že navedeno, je njeno protipravno ravnanje v tem, da tožnika ni (aktivno) vzpodbudila k izrabi letnega dopusta in da ga ni poučila o tem, da bo sicer pravica izgubljena, kar bi lahko storila vsaj še po tem, ko je 10. 12. 2020 tožnik podal zahtevo za odpravo kršitev pravic.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni, tako da se glasi: "I. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki iz naslova odškodnine za neizrabljeni letni dopust za leto 2020 plačati znesek v višini 3.598,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 1. 1. 2021 do plačila.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške postopka in je dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki stroške v višini 1.116,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila."

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati stroške v višini 279,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo odškodnine za neizrabljeni letni dopust za leto 2020 od bruto 3.598,08 EUR po odvodu davkov in prispevkov v neto znesku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2021 do plačila. Zavrnilo je zahtevo tožnika za plačilo pravdnih stroškov in mu naložilo plačilo stroškov toženke v višini 1.543,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da je načrtoval izrabo letnega dopusta za leto 2020 od 9. 12. 2020 do konca leta. Izraba je bila odobrena, a jo je moral preklicati zaradi izobraževanja, povezanega z napotitvijo, in zdravniškega pregleda, moral je predati delo. Delo je bilo odrejeno s strani toženke. V času napotitve tožnik letnega dopusta za leto 2020 ni mogel izrabiti, na delo v Republiko Slovenijo se je vrnil leta 2022. Da konec leta 2020 tožnik letnega dopusta ni mogel izrabiti, je potrdil zaslišan A. A. O napotitvi je bilo odločeno šele novembra 2020. Ko je načrtoval izrabo letnega dopusta, še ni vedel, da bo napoten niti da ga zaradi dela v decembru 2020 ne bo mogel izrabiti. B. B. je ob zaslišanju izpovedala, da so zamujali z pripravami za napotitev. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje, na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sprejelo materialnopravno zmotno odločitev; s tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Od tožnika je zahtevalo, da načrtuje izrabo letnega dopusta, čeprav mu delo ni bilo znano. Tožnik je izrabo načrtoval. Kljub načrtovanemu letnemu dopustu mu je toženka odredila delo in mu s tem onemogočila izrabo. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko je povzelo izpoved A. A., da bi tožnik lahko izrabil letni dopust v decembru 2020, saj je priča jasno izpovedal, da je imel takrat delo. Sodbe se ne da preizkusiti. Pregled dela, ki ga je v tem mesecu opravil, pokaže, da je bila izraba letnega dopusta nemogoča. Napotitev je bila izredni dogodek, za katerega tožnik do novembra 202o ni vedel. Nejasna je obrazložitev sodišča prve stopnje, da bi delo v decembru 2020 lahko opravil kakšen drug delavec. Namesto tožnika ni mogel noben drug delavec opraviti usposabljanja. Tožnik je opravil delo, ki mu ga je odredila toženka. Za odrejanje dela je pristojen delodajalec. Tožnik je letni dopust izrabil od 28. 12. 2020 do 31. 12. 2020, kar kaže, da si je prizadeval, da bi ga izrabil v čim večjem obsegu. Koliko letnega dopusta so izrabili drugi policisti, za odločitev ni bistveno. Imeli so drugačno delo. Tožniku je bilo glede na odrejeno delo 10. 12. 2020 znano, da letnega dopusta ne bo mogel izrabiti. Znano mu je bilo, da ga ne bo mogel izrabiti v letu 2021, česar se je zavedala tudi toženka. To potrjuje dopis z dne 11. 9. 2023, predpisi se v letih od 2020 do 2023 niso spremenili. Neupoštevanje te listine oziroma drugačna presoja sodišča prve stopnje predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Enako velja za oceno, da je tožnikova navedba in izpoved, da so mu povedali, da letnega dopusta ne bo mogel izrabiti in mu bo propadel, pavšalna. Povezana je z navedbo toženke, da policisti, ki jim letni dopust propade, niso upravičeni do odškodnine, in zahtevo, da morajo letni dopust izrabiti do konca tekočega leta, če so nato napoteni v tujino. Napotenim delavcem je letni dopust redoma propadel. Sodišče prve stopnje tožniku neutemeljeno očita, da ni načrtoval izrabe letnega dopusta v prvi polovici leta 2021, takšna je bila zahteva C. Nato je izrabil le določene dneve CTO (Compensatory Time Off) in ne letnega dopusta, saj letnega dopusta kot napoteni delavec ni imel. Tudi D. D. in E. E. nista izrabila letnega dopusta oziroma sta ga izrabila v omejenem obsegu. Tožnik je neizrabo letnega dopusta dokazoval s svojim zaslišanjem in predloženimi listinami; sodišče prve stopnje mu neutemeljeno očita nedokazanost. Do dokazov se ni opredelilo in izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Iz listin, ki jih je predložila toženka, izhaja, da je tudi drugim delavcem letni dopust propadel. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevku ugodi, oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo toženka vztraja pri svojih dosedanjih navedbah. Pritrjuje obrazložitvi izpodbijane sodbe, da je imel tožnik možnost izrabiti letni dopust za leto 2020, tako v decembru 2020 kot v času napotitve v tujino. Poleg tega bi letni dopust v večji meri lahko izrabil v ostalih mesecih leta 2020, pri čemer je treba upoštevati, da je izraba primarno v tekočem koledarskem letu. A. A. je ob zaslišanju potrdil, da bi tožniku izrabo letnega dopusta odobril, če bi le zaprosil zanj. Tožnik je v času napotitve izrabil vse vrste odsotnosti, vključno z letnim dopustom. Njegove navedbe, da prvega pol leta napotitve ni mogel izrabiti letnega dopusta, so pavšalne in tudi neutemeljene, kar potrjuje dejstvo, da je v tem času letni dopust izrabil eden od napotenih policistov. Tožnik v vsakem primeru do nadomestila za izrabljeni letni dopust ni upravičen, saj mu delovno razmerje ni prenehalo. Izplačilo nadomestila bi bilo v nasprotju z namenom pravice do letnega dopusta. Upravičen ni niti do odškodnine, saj toženka njegovih pravic ni kršila. Izraba letnega dopusta za leto 2020 mu je bila omogočena skladno z zakonodajo. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti kršitev, ki jih uveljavlja tožnik v pritožbi, pri čemer po vsebini v pretežni meri oporeka dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje in materialnopravni presoji.

6. Tožnik nesporno ni izrabil 21 dni letnega dopusta za leto 2020. Delovno razmerje pri toženki mu ni prenehalo. Zahtevek ne more biti utemeljen kot nadomestilo za neizrabljeni letni dopust, o katerem bi sodišče odločilo upoštevaje 164. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ampak kvečjemu odškodnina. Za presojo njegove terjatve na podlagi 140. člena ZJU1 se ugotavljajo elementi odškodninske odgovornosti, kot je sicer pravilno opredelilo sodišče prve stopnje, nato pa izhajalo iz nepravilnega stališča, da bi bilo protipravno ravnanje podano le v primeru, če bi toženka tožniku iz neupravičenega razloga odklonila izrabo letnega dopusta.2 Zahtevek je zavrnilo na podlagi presoje, da toženkino protipravno ravnanje ni podano, ker je bil tožnik seznanjen s številom dni letnega dopusta za leto 2020 in z referenčnim obdobjem oziroma obdobjem za prenos, da bi lahko, ker je vedel za okvirne datume napotitev v letu 2020, načrtoval izrabo letnega dopusta; tožniku je očitalo, da ni načrtoval izrabe letnega dopusta v celoti oziroma da ni zaprosil za izrabo več dni letnega dopusta, in štelo, da bi jih lahko izrabil še v decembru 2020 in v prvi polovici 2021, ko je bil napoten v C., enako kot so ga nekateri drugi policisti.

7. Kot je obrazložilo Vrhovno sodišče RS v sodbi VIII Ips 42/2019 z dne 14. 1. 2020, na katero se je skliceval tožnik že v tožbi, je za pravilno razumevanje zakonskih določb glede pravice do izrabe letnega dopusta treba med drugim upoštevati Listino Evropske unije o temeljenjih pravicah, ki v drugem odstavku 31. člena določa pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta, in Direktivo 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa, ki v prvem odstavku 7. člena določa, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi vsakemu delavcu zagotovijo pravico do plačanega letnega dopusta najmanj štirih tednov v skladu s pogoji za upravičenost in dodelitev letnega dopusta, ki jih določa nacionalna zakonodaja in/ali praksa, v drugem odstavku pa določa, da minimalnega letnega dopusta ni mogoče nadomestiti z denarnim nadomestilom, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja. 7. člena Direktive ni med določbami, od katerih bi bila dovoljena odstopanja ali drugačno urejanje v pogodbi o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.

8. Tako določbe ZDR-1 kot direktive ne omogočajo dogovora o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust namesto izrabe, razen ob prenehanju delovnega razmerja. Vendar to ne pomeni, da delavec, ki mu delovno razmerje ni prenehalo in mu delodajalec med trajanjem delovnega razmerja ni pravilno omogočil izrabe letnega dopusta, nima drugih pravic. Lahko je upravičen do ustrezne odškodnine zaradi kršitve pogodbenih obveznosti v času trajanja delovnega razmerja, kot jo zahteva tožnik v tem sporu. Pri presoji takšnega odškodninskega zahtevka je relevantna obsežna sodna praksa Sodišča EU, sicer povezana z vprašajem nadomestila ob prenehanju delovnega razmerja, kot je izrecno navedlo Vrhovno sodišče RS v obrazložitvi v prejšnji točki navedene sodbe.

9. Upoštevaje sodno prakso Sodišča EU je vsako dejanje ali opustitev delodajalca, ki lahko delavca odvrne od tega, da bi izrabil letni dopust, v nasprotju s ciljem pravice do plačanega dopusta; v specifičnih okoliščinah primera pri tem ni bilo upoštevno vprašanje, ali je tožnik sploh vložil prošnje za plačani letni dopust.3 Delavca je treba obravnavati kot šibkejšo stranko v delovnem razmerju in nujno preprečiti, da bi imel delodajalec možnost, da mu njegovo pravico omeji; vsako dejanje ali opustitev delodajalca, ki lahko delavca odvrne od tega, da bi izrabil letni dopust, je v nasprotju s ciljem pravice do plačanega dopusta; treba se je izogibati položaju, v katerem bi breme zagotavljanja dejanske uveljavitve pravice do plačanega dopusta v celoti nosil delavec, delodajalcu pa bi se s tem ponudila možnost, da se razbremeni svoje obveznosti pod pretvezo, da mu delavec ni predložil prošnje za plačani dopust; da sicer spoštovanje obveznosti do letnega dopusta ne sme seči tako daleč, da bi delodajalec svojim delavcem moral naložiti, da dejansko uveljavijo svojo pravico do plačanega dopusta, vendar vseeno velja, da mora delodajalec zagotoviti, da ima delavec takšno pravico možnost uveljaviti; delodajalec mora konkretno in pregledno poskrbeti, da ima delavec dejansko možnost izrabiti plačani letni dopust, tako da ga vzpodbudi, po potrebi uradno, naj to stori, ter ga hkrati - podrobno in pravočasno, zato da si lahko z dopustom še vedno zagotovi počitek in sprostitev, ki naj bi ji bil namenjen - pouči, da bo dopust, če ga ne izrabi, na koncu referenčnega obdobja ali dovoljenega obdobja za prenos izgubljen. Izrecno je poudarilo, da dokazno breme nosi delodajalec in da mora ta dokazati, da je ravnal z vso potrebno skrbnostjo, da bi delavec dejansko imel možnost izrabiti plačani letni dopust, do katerega je bil upravičen. Delavec to pravico lahko izgubi, če delodajalec predloži dokaz, iz katerega izhaja, da delavec po tem, ko je dejansko imel možnost uveljaviti pravico do plačanega letnega dopusta, tega ni storil namerno in ob popolnem poznavanju posledic tega neuveljavljanja.4

10. Kot je razvidno iz navedenega, je obveznost delodajalca, torej toženke, da delavca vzpodbudi (tudi uradno) k izrabi letnega dopusta in ga posebej pouči, da bo pravica do izrabe po poteku referenčnega obdobja in obdobja za prenos izgubljena, če letnega dopusta ne izrabi. Če te svoje obveznosti ne izpolni (jo krši), je podana protipravnost in s tem odškodninska odgovornost. 11. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi toženka tožnika vzpodbudila k izrabi letnega dopusta za leto 2020 in ga hkrati poučila o možnosti izgube pravice (tega ni niti konkretizirano zatrjevala). Da bi se svoje odškodninske odgovornosti razbremenila, ne zadošča, da je bil tožnik seznanjen s številom dni letnega dopusta in referenčnim obdobjem oziroma obdobjem za prenos ter da bi eventualno ob boljšem načrtovanju lahko izrabil več letnega dopusta, kot so ga drugi policisti. Navedeno niti ni bistveno; ni bistveno, kdaj in koliko dni letnega dopusta so izrabili drugi policisti, ki so bili prav tako kot tožnik v letu 2021 (in 2022) napoteni (C.), prav tako ni bistveno, kakšna so bila pravila za izrabo letnega dopusta v času napotitve. Bistveno je le, ali je toženka svojo obveznost izpolnila, pri čemer ne zadošča, kar je bilo (zatrjevano in) ugotovljeno, da je bil tožnik pozvan, da načrtuje izrabo letnega dopusta (tako s strani toženke v letu 2020 kot s strani C. v letu 2021, torej v obdobju za prenos). Kot že navedeno, je njeno protipravno ravnanje v tem, da tožnika ni (aktivno) vzpodbudila k izrabi letnega dopusta in da ga ni poučila o tem, da bo sicer pravica izgubljena, kar bi lahko storila vsaj še po tem, ko je 10. 12. 2020 tožnik podal zahtevo za odpravo kršitev pravic.

12. V decembru 2020 je tožnik izrabil štiri dni letnega dopusta. Načrtoval je izrabo več dni, pri čemer že prošnje za izrabo ni podal,5 kar pa ni bistveno. Bistveno je, da je takrat delo opravljal, pri čemer je, kot poudarja v pritožbi, za odrejanje dela pristojen delodajalec, torej toženka (iz izpovedi A. A., ki jo je sodišče prve stopnje povzelo v obrazložitvi sodbe, izhaja, da je v decembru 2020 tožniku odredil delo; priča je izpovedal, da so tožnika poslali na usposabljanje, izobraževanje, zadolževanje opreme, "vmes je tožnika še sam porabil za kakšno nalogo").

13. Sodišče prve stopnje je pravno zmotno kot bistveno izpostavilo ugotovitev, sprejeto na podlagi izpovedi A. A., da je tožniku odobril izrabo letnega dopusta, kadar je zaprosil, saj, kot je razvidno iz povzetih stališč Sodišča SE, za razbremenitev odgovornosti za plačilo nadomestila (enako odškodnine) ne zadošča sklicevanje delodajalca na to dejstvo. Navedeno enako velja za čas napotitve (C.). Četudi tožnik v prvi polovici leta 2021 ni načrtoval izrabe letnega dopusta, ni zaprosil za izrabo oziroma ni opozoril toženke, da nima možnosti izrabe, to ne pomeni, da njegov zahtevek ni utemeljen.

14. V zvezi z izrabo letnega dopusta v obdobju za prenos, torej v času, ko je bil tožnik napoten v C., je sodišče prve stopnje v okviru navedb pravdnih strank ugotavljalo, ali je imel tožnik možnost izrabiti letni dopust (sam je trdil, da ne), kar samo po sebi ni bistveno. Bistveno je, ali je toženka (aktivno) poskrbela, da bi ga izrabil, česar ni storila; sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je svojo obveznost izpolnila z navodilom z dne 21. 9. 2020 (B5), ki le na splošno opredeljuje, da javni uslužbenci izrabljajo letni dopust v času napotitve upoštevaje pravila mednarodne civilne misije oziroma mednarodne organizacije, s čimer povzema ureditev v prvem odstavku 20. člena Zakona o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije (ZNOMCMO).6 Za konkretni primer navedena ureditev pomeni, da je bil, kot poudarja tudi toženka, za odobravanje letnega dopusta v letu 2021 pristojen C., kar pomeni, da bi sama, da bi se razbremenila odgovornosti, svoje obveznosti glede skrbi za izrabo letnega dopusta morala izpolniti do napotitve.7

15. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe povzelo izpoved tožnika, da je bilo na uvodnem sestanku C. predstavljeno, da v prve pol leta napotitve ni zaželena izraba letnega dopusta, ki jo je ocenilo kot priporočilo (in ne prepoved izrabe), pri čemer že takšno priporočilo daje podlago za presojo, da tožniku izraba ni bila (aktivno) omogočena. V delu, v katerem je potrdil svoje navedbe, da mu je toženka ob podpisu pogodbe o zaposlitvi za čas napotitve (C.)8 povedala, da ne bo mogel izrabiti letnega dopusta za leto 2020 ("o pozabi na to, to je zbrisano"), je njegovo izpoved in tudi navedbe zmotno ocenilo za pavšalne; tožnik je navedbe, ko je bil zaslišan, potrdil; izpovedal je, da mu je to povedal F. F. Navedeno samo po sebi za odločitev ni bistveno, saj je zahtevek že iz drugih razlogov utemeljen (protipravno ravnanje toženke, ker ni poskrbela, da bi tožnik izrabil letni dopust, in ga poučila, da bo ta pravica sicer izgubljena).

16. Ob podanem protipravnem ravnanju in ostalih elementih odškodninske obveznosti toženke je tožnikov zahtevek utemeljen.9 Toženka mu je pred sodiščem prve stopnje po višini ugovarjala z navedbo, da bi se za izračun upoštevala le osnovna plača plačnega razreda, v katerega je bil tožnik razporejen, kar po materialnem pravu ni pravilno; odškodnina se prisodi v višini nadomestila, ki je odvisno od povprečne mesečne plače za polni delovni čas (sedmi odstavek 137. člena ZDR-1); na tak način je znesek, ki ga zahteva, izračunal tožnik. Prav tako neutemeljeno, predvsem pa nekonkretizirano10 je oporekala vtoževanim zakonskim zamudnim obrestim, ki jih tožnik zahteva od 1. 1. 2021, ko je bil napoten (C.).

17. Zaradi spremenjene odločitve o utemeljenosti zahtevka je pritožbeno sodišče spremenilo odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje11 (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožniku je kot potrebne za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP) upoštevaje Odvetniško tarifo (OT) priznalo: 300 točk za sestavo tožbe (v kar so že zajeti stroški za pregled dokumentacije in posvet s stranko), dvakrat po 225 točk za pripravljalni vlogi, 300 točk za pristop na prvi narok za glavno obravnavo, dvakrat po 150 točk za nadaljnja naroka, 150 točk urnine za narok dne 1. 9. 2023, kar skupaj z materialnimi stroški in davkom na dodano vrednost znaša 1.116,30 EUR. Stroške v tej višini je po načelu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP) dolžna plačati toženka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

18. Pritožbeno sodišče je utemeljeni tožnikovi pritožbi ugodilo in na podlagi 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo, tako da je zahtevku ugodilo in ustrezno spremenilo stroškovno odločitev, kot je razvidno iz izreka.

19. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Toženka, ki sama krije svoje stroške, je dolžna tožniku plačati 375 točk za pritožbo, kar skupaj z materialnimi stroški in davkom na dodano vrednost znaša 279,99 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1 Kot določa drugi odstavek 140. člena ZJU, se odškodninska odgovornost nanaša tudi na škodo, ki jo delodajalec povzroči javnemu uslužbencu s kršenjem pravic iz delovnega razmerja. 2 Sklicevalo se je na starejšo in deloma preseženo prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča (sodba Pdp 1178/2008 z dne 8. 1. 2009) in Vrhovnega sodišča RS (sklepa VIII Ips 300/2010 z dne 19. 3. 2012 in VIII Ips 191/2010 z dne 22. 11. 2011, ki se nanašata na nadomestilo za neizrabljeni letni dopust). 3 Sodba C-214/16 King z dne 29. 11. 2017. 4 Sodba C-684/16 Max Planck z dne 6. 11. 2018; tudi sodba C-619/2016 Kreuzinger z istega dne. 5 Tožnik sicer v pritožbi zatrjuje, da je bila izraba letnega dopusta preklicana. 6 V zvezi z navodilom, ki sicer v tem delu ni bistveno, je sodišče prve stopnje tudi zmotno štelo, da dokazuje, da bi tožnik lahko v letu 2021 izrabil letni dopust preteklega leta, ki se ne nanaša na čas napotitve. 7 Temu sledi poziv toženke v zvezi z naslednjo napotitvijo za leti 2024 in 2025 (dopis z dne 11. 9. 2023, na katerega opozarja tožnik v pritožbi; A11). 8 Pogodba vsebuje določbo, da javni uslužbenec, ki zaradi njenega izvajanja ne bo mogel izrabiti letnega dopusta, ni upravičen do odškodnine, katere pravna veljavnost je vprašljiva. 9 Pritožbeno sodišče je pri oblikovanju izreka upoštevalo, da dostavek glede odvoda davkov in prispevkov vanj ne sodi. 10 V odgovoru na tožbo je navedla le, da odškodnina še ni zapadla in da ne gre enačiti zapadlosti in zamude. 11 Sodišče prve stopnje je tudi sicer očitno napačno seštelo stroške, ki jih je priznalo toženki.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia