Jedro

Tožnik ni upravičen do povrnitve stroškov za pravne storitve, ki jih je za upravičenko do BPP po odločbi opravila upokojena odvetnica.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom za opravljene storitve iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi odločbe Bpp 416/2008 z dne 17. 7. 2012 tožniku odmerila nagrado in stroške v skupni višini 732,75 EUR. (I. točka izreka). Iz II. točke izreka izhaja, da se višji zahtevek zavrne, iz III. točke izreka pa izhaja, da se priznani znesek stroškov izplača iz proračunskih sredstev sodišča in nakaže na transakcijski račun tožnika v 30 dneh po prejemu računa. Iz obrazložitve izhaja, da je bila prosilki z odločbama Bpp 416/2008 z dne 1. 7. 2008 in Bpp 416/2008 z dne 17. 7. 2012 odobrena redna BPP v obliki zastopanja, sestave vlog in kot oprostitev plačila stroškov postopka v pravdnem postopku, ki je tekel pri Okrožnem sodišču v Krškem pod opr. št. P 76/2008. V tej zadevi je tožnik 12. 11. 2012 predložil stroškovnik in vrnil napotnico ter priglasil stroške, nastale z izvajanjem BPP.

Tožena stranka se sklicuje na šesti odstavek 30. člena ter na peti odstavek 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Iz slednjega izhaja, da je izvajalec BPP dolžan napotnico vrniti v roku 8 dni po opravljeni storitvi. V konkretni zadevi je bila zadeva zaključena na naroku za glavno obravnavo 6. 11. 2012 in je torej tožnik tega dne zaključil z izvajanjem storitve, zaradi česar je napotnica, ki je bila vrnjena 12. 11. 2012, pravočasna. V skladu z določbo 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) se v zadevah, v katerih se je postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo ZOdvT, nagrade in izdatki za storitve odvetnikov v tem postopku in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določijo po prej veljavni Odvetniški tarifi (OT). Postopek, v katerem je odobrena BPP, se je začel pred uveljavitvijo ZOdvT, zato se stroški in izdatki odmerijo po OT, ki je veljala pred uveljavitvijo ZOdvT, pri čemer iz obrazložitve izhaja specifikacija priznanih stroškov, ki z DDV znašajo 732,75 EUR. V presežnem delu pa se priglašeni stroški in nagrada ne priznajo. Tako se ne prizna nagrada za poročilo stranki, ker navedenega ni mogoče obravnavati kot samostojne storitve v smislu tar. št. 39 OT. Priznana tudi ni nagrada za pravne storitve, ki jih je za upravičenko po odločbi opravila upokojena odvetnica A.A., saj pred upokojitvijo oziroma po izbrisu iz seznama odvetnikov ni zahtevala plačila stroškov, tega pa tudi ne more v njenem imenu storiti prevzemnik pisarne.

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je tožena stranka 1. 7. 2008 izdala odločbo, s katero je ugodila upravičenki B.B. za odobritev redne BPP v obliki zastopanja, sestave vlog in oprostitev plačila stroškov postopka v pravdnem postopku, ki teče pri Okrožnem sodišču v Krškem pod opr. št. P 76/2008. Za izvajanje BPP je bila določena odvetnica A.A.. Dne 9. 7. 2012 je odvetnica A.A. obvestila toženo stranko, da se je upokojila in zato ne more več izvajati BPP. V obvestilu je tudi navedla, da je prevzemnik njene pisarne tožnik in glede na to, da je slednji seznanjen s predmetno zadevo, predlagala, da se ga določi za izvajanje BPP. Tožena stranka je 17. 7. 2012 izdala odločbo, s katero je odvetnico A.A. razrešila ter za novega izvajalca storitev iz naslova nudenja BPP določila tožnika. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je tožena stranka priznala tožniku le eno nagrado za narok, kljub temu, da se je na Okrožnem sodišču v Krškem v zadevi opr. št. P 76/2008 vršilo kar pet narokov. Svojo odločitev je tožena stranka obrazložila tako, da ni priznala nagrade za pravne storitve, ki jih je opravila upokojena odvetnica A.A., saj le-ta pred upokojitvijo oziroma po izbrisu iz seznama odvetnikov ni zahtevala plačila stroškov ter da tega v njenem imenu ne more storiti prevzemnik pisarne.

Tožnik se z navedenim stališčem tožene stranke ne strinja, saj takšno tolmačenje ne izhaja iz OT, ki se v skladu z določbo 41. člena ZOdvT uporablja v zadevah, v katerih se je postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo ZOdvT. Tožnik je na podlagi 76. člena Statuta Odvetniške zbornice z upokojeno odvetnico A.A. 30. 12. 2011 sklenil Sporazum o ureditvi materialnih vprašanj v zvezi s prevzemom odvetniške pisarne. Iz slednjega izhaja, da je tožnik dolžan obračunati tudi plačila in stroške za delo bivšega zastopnika – prenosnika, to je upokojene odvetnice A.A.. Prav tako iz drugega odstavka 2. člena predmetnega sporazuma izhaja, da lahko tožnik vse storitve, ki jih je do prevzema opravila prenosnica, obračunava neposredno s strankami v svojem imenu in na svoj račun. Upoštevajoč dejstvo, da OT prizna odvetniku nagrado za vsak narok, katerega se je udeležil, ter na podlagi omenjenega sporazuma, je mogoče zaključiti, da ima tožnik pravico do nagrade za vseh pet narokov. Tožnik zato zahteva še plačilo nagrade za 4 naroke, vse v višini 704,38 EUR, z 20 % DDV v skupni višini 845,26 EUR. Predlaga, da sodišče spremeni izrek izpodbijanega sklepa v 1. točki tako, da znesek nagrade, ki je določen v višini 732,75 EUR, poviša na 1.578,01 EUR, torej za dodatnih 845,26 EUR. Podrejeno pa predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi (pravilno odpravi) in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. V obeh primerih pa zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijanega sklepa strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja v skladu s prvim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja: V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil tožnik z odločbo Bpp 416/2008 z dne 17. 7. 2012 določen za izvajanje BPP upravičenki B.B., za postopek, ki je tekel pri Okrožnem sodišču v Krškem pod opr. št. P 76/2008. Za navedeni postopek je bila omenjeni upravičenki pred tem z odločbo Bpp 416/2008 z dne 1. 7. 2008 določena za izvajanje BPP odvetnica A.A., ki pa se je upokojila. V zadevi pa je sporno, ali je tožnik kot prevzemnik odvetniške pisarne A.A. upravičen tudi do povračila stroškov, ki so ji nastali v postopku P 76/2008 kot izvajalki BPP za upravičenko B.B.. Gre za stroške postopka zaradi udeležbe na štirih narokih v letu 2011, ki jih izvajalka BPP - odvetnica A.A. ni uveljavljala. Tožnik meni, da je upravičen tudi do povračila navedenih stroškov.

Tudi po presoji sodišča tožnik ni upravičen do povrnitve stroškov za pravne storitve, ki jih je za upravičenko do BPP po odločbi opravila upokojena odvetnica A.A. (nagrade za omenjene štiri naroke). Tožnik je bil za izvajalca BPP določen z odločbo Bpp 416/2008 z dne 17. 7. 2012. Iz šestega odstavka 30. člena ZBPP izhaja, da je za pravno pomoč po tem zakonu odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov z zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene BPP. V skladu z navedeno določbo ZBPP in odločbo z dne 17. 7. 2012 so bili tožniku tudi priznani stroški storitev, ki jih je opravil. Ker pa se je postopek, v katerem je bila odobrena BPP, začel pred uveljavitvijo ZOdvT, so se stroški in izdatki odmerili po OT, ki je veljala pred uveljavitvijo ZOdvT.

Na drugačno odločitev v navedeni zadevi ne vpliva tožnikovo sklicevanje, da je z upokojeno odvetnico A.A. sklenil sporazum, na podlagi katerega naj bi bil upravičen tudi do plačila stroškov njenega zastopanja ter tožnikovo sklicevanje na 76. člen Statuta Odvetniške zbornice. Iz prvega odstavka 40. člena ZBPP namreč izhaja, da je izvajalec BPP dolžan napotnico po končani opravi storitve pravne pomoči predložiti strokovni službi za BPP. Iz petega odstavka 40. člena ZBPP pa izhaja, da če izvajalec BPP ne vrne napotnice v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila storitev BPP tega člena. Iz citiranih določb ZBPP, ki predpisujejo obveznost ravnanja izvajalca BPP, tudi po presoji sodišča izhaja, da tožnik ne more zahtevati povrnitve stroškov za pravne storitve, ki jih je opravila upokojena odvetnica A.A.. Slednja bi bila upravičena do povrnitve navedenih stroškov, če pa jih ni uveljavljala, pa tega ne more v njenem imenu storiti tožnik.

Ker je torej odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.