Jedro

Bolnišnica je odškodninsko odgovorna za škodo, ki je nastala zaradi bakterijske okužbe bolnika, če je vzrok nesterilna nega.

Izrek

Revizija se zavrže v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških, sicer pa se revizija zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavezalo toženo stranko, da tožnikom plača odškodnino v zvezi z zdravniško napako, v okviru zavarovanja splošne civilne odgovornosti Zdravstvenega centra ... Tožnikom je prisodilo odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, pri čemer je znašala denarna odškodnina za duševne bolečine vsakega tožnika zaradi izgube bližnjega 2,000.000 SIT. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo obeh pravdnih strank proti sodbi sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava. Stališče toženke je, da je v dosedanjih postopkih v zadostni meri utemeljila in dokazala, da smrt I. M. ni bila posledica protipravnega ravnanja delavcev zavarovanca tožene stranke. Sodišči naj bi premalo upoštevali strokovna stališča in mnenja izvedenca in zdravnikov, v celoti pa naj bi zanemarili splošno zdravstveno stanje I. M. pred samim operativnim posegom. Tožena stranka v nadaljevanju podrobneje predstavi svoje videnje vzrokov za smrt pacienta. Zaključi, da sta "sodišči izvedene dokaze napačno ocenili in na podlagi te napačne ocene tudi napačno odločili o odškodninski odgovornosti tožene stranke". "Podredno" pa tožena stranka nasprotuje tudi prisojeni odškodnini za negmotno škodo, ker naj bi bila ta previsoka. Temeljni vzrok zdravstvenih težav I. M. naj bi bilo prekomerno uživanje alkohola, zato pa naj bi bila tudi vprašljiva resničnost navedb, s katerimi je bila prikazana družinska idila in harmonija tako med zakoncema, kot tudi med otrokoma in pokojnim. Primerna odškodnina za prvo tožnico naj bi bila največ 1,000.000 SIT, za ostala tožnika pa največ 600.000 SIT. Poleg tega revidentka nasprotuje odločitvi sodišč glede pravdnih stroškov in sicer glede zamudnih obresti od zneska 114.544 za čas od 20.9.1999 do plačila.

Revizija je bila vročena tožeči stranki (ki na revizijo ni odgovorila) in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija v delu, ki napada odločitev o pravdnih stroških, ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena.

O zavrženju revizije: Odločitev revizije o stroških postopka (ta vključuje tudi odločitev o zamudnih obrestih v zvezi s stroški) je odločitev o stranski terjatvi, kar predstavlja sklep, s katerim se postopek ne konča. Zato revizija zoper tak sklep ni dovoljena (primerjaj pravno mnenje, sprejeto na občni seji VS RS, dne 11.12.1998, objavljeno v Pravna mnenja 2/98, 4. stran). Revizijo proti stroškovni odločbi je zato revizijsko sodišče zavrglo.

O zavrnitvi revizije: Revizija je bila vložena le zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava, kar glede na prepoved iz 3. odstavka 370. člena ZPP pomeni, da je sodišče pri revizijskem preizkusu sodbe pritožbenega sodišča v celoti vezano na tisto dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in glede katerega je prvostopenjska sodba uspešno prestala pritožbeni preizkus pred pritožbenim sodiščem. V zvezi z odškodninsko obveznostjo zavarovanca tožene stranke, so bila ugotovljena naslednja relevantna dejstva: - I. M. je bil 7.5.1993 urgentno operiran zaradi vkleščene trebušne kile, operacija pa je bila uspešna; - bolnikovo smrt je povzročilo vnetje trebušne mrene, zaradi okužbe z bakterijo zlati strafilokok; - razlog za vnos bakterije v bolnikovo telo (bakterija je izrazito kužna klica, ki pride v telo od zunaj) je nesterilno delo delavcev zavarovanca tožene stranke.

Glede na navedena relevantna dejstva sta sodišči pravilno ugotovili obstoj odškodninske obveznosti zavarovanca tožene stranke v skladu z materialnopravnimi določbami prvega odstavka 170. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR.

Neutemeljen je tudi revizijski očitek v zvezi z zmotno uporabo materialnega prava pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Denarno zadoščenje za vsakega oškodovanca v zvezi z duševnimi bolečinami zaradi izgube bližnjega je v času sojenja pri sodišču prve stopnje predstavljalo 12,63 povprečnih neto plač. Tako odmerjena odškodnina ne odstopa od odškodnin, ki so jih sodišča prisodila v podobnih primerih in je tudi povsem v skladu s konkretno ugotovljenimi duševnimi bolečinami (ugotovitve sodišča prve stopnje na strani 9. in 10. sodbe).

Revizijska odločba o zavrženju revizije ima podlago v 377. členu ZPP, odločitev o tem, da se revizija zavrne pa v 378. členu ZPP. Odločitev o revizijskih stroških toženke je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi revizije.