Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odločitev o popravi potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe ne predstavlja sklepa, s katerim je bil postopek pravnomočno končan.
Revizija se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 11. 5. 2005, za poziv na delo in priznanje pravic iz delovnega razmerja. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zoper to sodbo zavrglo kot nedovoljeno, saj ni ugotovilo pravne koristi tožnika za vložitev pritožbe.
2. Na predlog tožnika je sodišče prve stopnje popravilo prej napačni potrdili o pravnomočnosti in izvršljivosti te sodne odločbe, na kar je tožena stranka vložila predlog za popravo oziroma razveljavitev teh potrdil. Temu predlogu je sodišče prve stopnje ugodilo in potrdili popravilo tako, da je določilo pravnomočnost sodbe na dan 23. 8. 2005, izvršljivost pa na dan 31. 8. 2005. Tožnikovo pritožbo zoper ta sklep sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo.
3. Zoper navedeni sklep je tožnik vložil revizijo, v kateri nasprotuje zaključkom sodišč druge in prve stopnje o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe na podlagi pripoznave. Navaja, da so podani pogoji za odločanje v reviziji, saj gre za pravnomočno sodno odločbo o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja.
4. Revizija ni dovoljena.
5. Po določbi 384. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan.
6. Odločitev o popravi potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe ne predstavlja sklepa, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Z njim namreč ni bilo odločeno o pritožbi v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki bi preprečevala nastop pravnomočnosti, temveč le o pravilnem datumu sicer že pravnomočne in izvršljive sodne odločbe.
7. Predmet spora torej ni več prenehanje delovnega razmerja tožniku, zaradi česar so nasprotne revizijske navedbe neutemeljene. Na drugačno odločitev tudi ne vpliva dejstvo, da je šlo prvotno za individualni delovni spor glede prenehanja delovnega razmerja, v katerem je revizija vedno dovoljena (2. točka 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Tudi v takšnih sporih (ali npr. sporih premoženjske narave, v katerih vrednost spora preseže revizijski minimum in zato izpolnjujejo pogoje za dovoljenost revizije) namreč revizija ni dovoljena zoper sklepe sodišča druge stopnje, s katerimi se postopek ni pravnomočno končal (npr. sklepe procesnega vodstva, odločitve o stroških postopka, itd.). Enako je Vrhovno sodišče že odločilo v zadevah II Ips 276/2003, III Ips 170/2007 in II Ips 611/2007. 8. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno (377. in 374. člen ZPP).