Jedro

Denarna socialna pomoč je bila v skladu s 30. členom ZSVarPre pravilno odmerjena kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo družinskim članom in lastnih dohodkom družine. Gre za razliko med osnovnim zneskom minimalnega dohodka družine in lastnim dohodkom družine, pravilno izračunane in zakonito odmerjene z izpodbijanimi upravnimi akti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (I. in III. tč. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. S I. tč. izreka izpodbijane sodbe so po združitvi 5-ih zadev v skupno obravnavanje zavrnjeni tožbeni zahtevki, in sicer: - na spremembo odločbe Centra za socialno delo A. (CSD), št. ... z dne 3. 4. 2020 v zvezi z odločbo RS, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. ... z dne 9. 9. 2020, da se tožnici B. B. in otrokoma C. C. ter D. D., od 1. 4. 2020 do 30. 6. 2020 prizna denarna socialna pomoč v višini 578,89 EUR mesečno in da je tožena stranka dolžna izplačati razliko od že izplačane denarne socialne pomoči in denarno pomočjo, do katere je upravičena v skupnem znesku 501,96 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki od zneska: - 167,32 EUR tečejo od 22. 4. 2020 dalje do plačila, - 167,32 EUR od 22. 5. 2020 dalje do plačila in - 167,32 EUR od 22. 6. 2020 dalje do plačila, v 8-ih dneh pod izvršbo; - da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 14. 1. 2021, odločba CSD št. ... z dne 7. 7. 2020 pa spremeni tako, da se znesek 407,14 EUR nadomesti z višjim zneskom; - na spremembo odločbe CSD, št. ... z dne 29. 12. 2020, v zvezi z odločbo RS, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. ... z dne 30. 8. 2021 tako, da se tožnici B. B. in otrokoma C. C. ter D. D., od 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021 prizna denarna socialna pomoč v višini 609,64 EUR mesečno in toženo stranko zaveže k izplačilu razlike od že izplačane denarne socialne pomoči in denarno pomočjo, do katere je upravičena v skupnem znesku 1.215,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki od zneska: - 202,50 EUR tečejo od 22. 1. 2021 dalje do plačila, - 202,50 EUR od 22. 2. 2021 dalje do plačila, - 202,50 EUR od 22. 3. 2021 dalje do plačila, - 202,50 EUR od 22. 4. 2021 dalje do plačila, - 202,50 EUR od 22. 5. 2021 dalje do plačila, - 202,50 EUR pa od 22. 6. 2021 dalje do plačila, vse v 8-ih dneh pod izvršbo; - da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 21. 12. 2021, odločba CSD št. ... z dne 8. 7. 2021 pa spremeni tako, da se znesek 407,69 EUR nadomesti z višjim zneskom in - da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 25. 3. 2022, odločba CSD št. ... z dne 5. 1. 2022 pa spremeni in znesek 407,69 EUR nadomesti z višjim zneskom.

Z II. tč. izreka je zavržena tožba na spremembo odločbe CSD št. ... z dne 7. 7. 2020 tako, da se časa od 1. 7. 2020 do 31. 7. 2020 nadomesti s 1. 7. 2020 do 30. 9. 2020. Izrečeno je, da stroški zastopanja tožnice bremenijo proračun Republike Slovenije (III. tč. izreka).

2. Sodbo izpodbija tožnica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo tako, da se zahtevkom ugodi. Priglaša stroške pritožbe.

Napačno je stališče sodišča, da se minimalni dohodek za vsakega posameznega člana družine lahko znižuje pod zneskom minimalnega dohodka. Sklicuje se na 2. odst. 4. člena, 8. člen in 26. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih1 (ZSVarPre). Za odraslo osebo se znesek minimalnega dohodka določi s pomočjo količnika 1,26, za vsakega otroka pa s količnikom 0,59. Ob izdaji odločb je minimalni dohodek znašal 402,18 EUR, višina minimalnega dohodka za tožnico 506,75 EUR, za vsakega otroka pa 237,29 EUR. Določanje višine denarne socialne pomoči za družino po 3. odst. 30. člena ZSVarPre nasprotuje samemu sebi in pomeni kršitev 50. člena Ustave Republike Slovenije2 (Ustava). Določbo je potrebno razlagati tako, da se prihodek posameznega upravičenca lahko zmanjša le za razliko med minimalnim dohodkom, ki pripada posameznemu upravičencu in njegovim lastnim dohodkom. Nobene logike ni, da se na račun sredstev namenjenih pokrivanju potreb otrok zmanjšuje socialna varnost družine. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-116/2003 o razveljavljenem 27. členu Zakona o socialnem varstvu, ki je določal, da se v lastni dohodek všteva celotna preživnina otroka. Ustavno sodišče je zakonodajalcu prepustilo oceno, kolikšen del preživnine se upošteva pri odmerjanju denarne socialne pomoči oz. da sprejme ureditev, da se otroka čigar preživnina dosega ali presega minimalni dohodek in so mu zagotovljena sredstva za preživljanje, ne šteje med družinske člane. Omejitev upoštevanja prejemkov iz naslova preživnine, nadomestila preživnine in otroškega dodatka le do višine minimalnega dohodka vsakega otroka izhaja iz 3. odst. 17. člena ZSVarPre, saj je nezmožnost plačevanja preživnine potrebno dokazovati le do višine minimalnega dohodka posameznika in ne družine. Upoštevanje preživnine in nadomestila preživnine se bistveno razlikuje od upoštevanja drugih dohodkov iz 1. odst. 12. člena ZUPJS-a, za katere ni omejitve in se upoštevajo v celoti. Iz odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da je treba pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevati vse dohodke in prejemke, razen tistih, ki so dodeljeni in namenjeni kritju posebnih potreb. Taka prihodka sta preživnina in nadomestilo preživnine. Zakonodajalec je določil, da se v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva tudi preživnina otrok, vendar le do višine minimalnega dohodka, ne pa v celoti (odločba U-I-73/2015). Med lastne dohodke se preživnina, nadomestilo preživnine in ostali prejemki lahko vštevajo le do višine minimalnega dohodka, ki bi pripadali otroku, če ne bi imel drugih dohodkov. Z upoštevanjem preživnine in dodatka, ki ni namenjen preživljanju matere, temveč otrok oz. so le delno namenjeni skupni potrebi družine, so zmanjšana sredstva za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb matere. Takšna razlaga ZSVarPre pomeni kršitev pravice do socialne varnosti (50. člen Ustave), pravice do otrokove preživnine (54. člen Ustave) ter varovanja pravic in koristi otrok (53. in 56. člen Ustave).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov in po 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku3 (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na kršitve iz 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotavlja, da je sodba izdana na pravilno ugotovljena odločilna dejstva in da pritožba ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost I. in III. tč. izreka sodbe. Zavrženje tožbe zoper del odločbe z dne 7. 7. 2020 je že pravnomočno, saj II. tč. izreka ni izpodbijana.

5. V zadevi gre za izpodbojne tožbe zoper dokončne odločbe z dne 9. 9. 2020, 14. 1. 2021, 30. 8. 2021, 21. 12. 2021 in 25. 3. 2022 v zvezi s prvostopenjskimi odločbami, povzetimi v 1. tč. obrazložitve te sodne odločbe, s katerimi so bile priznane denarne socialne pomoči tožničini družini, plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev od 1. 4. 2020 do 30. 6. 2022 s presledki.

Sodišče prve stopnje je po presoji, da so izpodbijane odločbe pravilne in zakonite ter ugotovitvi, da so denarne dajatve odmerjene v pravilni višini, tožbene zahtevke na priznanje višjih zneskov denarne socialne pomoči, plačilo razlike med že prejetimi ter vtoževanimi višjimi zneski z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrnilo. Od 7. do vključno 11. tč. obrazložitve sodbe so povzeti izračuni denarne socialne pomoči kot razlike med minimalnim dohodkom družine, ponderiranim s faktorjem 2,4 osnovnega zneska minimalnega dohodka na 981,32 EUR ter lastnim dohodkom, v katerega so všteti letni dohodek, za dva otroka prejeti nadomestili preživnin, dvakratni zneski preživnine ter otroški dodatek. Na ta način je bilo v predsodnem postopku tožničini družini s prvo izpodbijano odločbo priznanih 411,57 EUR denarne socialne pomoči, z drugo odločbo 407,14 EUR denarne socialne pomoči, tretje izpodbijano odločbo 407,14 EUR denarne socialne pomoči, v četrti izpodbijani odločbi 407,69 EUR denarne socialne pomoči in v peti odločbi 407,69 EUR denarne socialne pomoči, ki bi po tožničinem pravnem stališču morale biti odmerjene v višjem znesku.

6. Vendar v zadevi ni prišlo do zatrjevane nepravilne uporabe materialnega prava. Pravne podlage za pravilno razsojeno zadevo iz 6. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ne povzema znova. Ponovno izpostavlja le načelno ureditev iz ZSVarPre, po kateri je denarna socialna pomoč prejemek, namenjena posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin na katere ne morejo vplivati (2. člen). Po 6. členu ZSVarPre je namreč vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživljanje sebe in svojih družinskih članov. Pravico do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji iz ZSVarPre in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev4 (ZUPJS) ima le tisti, ki si ne more preživljanja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja, drugih virov ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati. Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki sredstev zase in svoje družinske člane v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oz. ne morejo vplivati, so uveljavile pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih ter izpolnjujejo pogoje po zakonu. Po 8. členu ZSVarPre znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 392,75 EUR in se usklajuje po Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Sloveniji.5

7. Merila za določitev višine minimalnega dohodka vlagatelja in posameznega družinskega člana v razmerju do osnovnega zneska, ki omogoča preživetje samske osebe ali njene družine ureja 26. člen ZSVarPre. Za samsko osebo se osnovni znesek minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre poveča s ponderjem 1,26, za otroka ki ga je oseba dolžna preživljati pa z 0,59. V relevantnem obdobju je znesek minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre znašal 402,18 EUR, lastni dohodek tožnice 506,75 EUR in vsakega otroka po dvakrat 237,29 EUR, skupaj torej 981,32 EUR. Denarna socialna pomoč je bila v skladu s 30. členom ZSVarPre pravilno odmerjena kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo družinskim članom in lastnih dohodkom družine. Gre za razliko med osnovnim zneskom minimalnega dohodka družine in lastnim dohodkom družine, pravilno izračunane in zakonito odmerjene z izpodbijanimi upravnimi akti. Tretjega odstavka 30. člena ZSVarPre ni mogoče razlagati niti uporabljati na način, kot se zavzema pritožba.

8. Pritožba sicer pravilno izpostavlja, da je bil z odločbo U-I-116/03-22 z dne 9. 2. 2006 razveljavljen 27. člen Zakona o socialnem varstvu, v kolikor se je na njegovi podlagi v lastni dohodek družine vštevala preživnina otok. Vendar ta ustavna presoja v obravnavani zadevi ni uporabljiva! Zakonodajalec je leta 2010 v 4. tč. 1. odst. 12. člena ZUPJS določil, da se v dohodek, ki se upošteva za ugotavljanje pravic iz socialne varnosti med drugim _upošteva tudi preživnina, nadomestilo preživnine_ in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov _pri otrocih in pastorkih_ iz 3. tč. 8. odst. 10. člena zakona _do višine minimalnega dohodka,_ ki bi jim pripadala po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, če ne bi imeli drugih dohodkov.

Z odločbo U-I-73/15-28 z dne 7. 7. 2016 je že presojeno, da 4. tč. 1. odst. 12. člena ZUPJS ni v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče je izrecno ugotovilo, da se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v dohodek družine všteva tudi _del preživnine otroka._ Ker je zakonodajalec vštevni del preživnine opredelil v _višini minimalnega dohodka,_ ki predstavlja del preživnine, namenjen pokrivanju potreb družine ki se lahko zagotavljajo le skupaj, je lahko upošteven pri ugotavljanju dohodka družine za priznanje pravice iz javnih sredstev. Po ustavno sodni presoji je zakonodajalec ravnal v okviru proste presoje in z njo ni posegel v pravico do preživnine iz 1. odst. 54. člena Ustave.6 Ustavno sodišče je med drugim eksplicitno zapisalo, da je preživljanje otrok v prvi vrsti dolžnost staršev. Dolžnost države nastopi šele, ko starši svoje dolžnosti ne morejo izpolniti. Da bi država zagotovila enako obravnavo staršev in otrok ne glede, ali ti dolžnost izvršujejo v skupnih ali ločenih gospodinjstvih, je določila, da se pri ugotavljanju materialnega položaja družine upošteva tudi tisti del preživnine, namenjen pokritju potreb družine. Po ustavno sodni presoji takšna zakonska ureditev ni v neskladju s 3. odst. 53. člena niti 56. členom Ustave.

9. Iz predhodnih dejanskih, procesnih, materialnih in ustavno pravnih razlogov pritožba ne more biti uspešna. Na podlagi 353. člena ZPP jo je potrebno zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi I. in III. tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje.

10. Ob takšnem pritožbenem izidu je bilo glede na odločbo BPP 29/2023 z dne 18. 1. 2023 v zvezi s priglašenimi stroški pritožbe potrebno izreči, kot izhaja iz II. tč. izreka te sodbe.

1 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 73/2007, 84/2008 in 10/2017. 4 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 5 V pravno relevantnem času za presojo predmetne zadeve je usklajen znesek znašal 402,18 EUR. 6 Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke.