Jedro

Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo U-I-253/13-8 z dne 13. 2. 2014 v 1. točki prvega odstavka 10. člena ZBPP besedilo „ki v Republiki Sloveniji stalno prebivajo“ razveljavilo, prav na tem besedilu pa izpodbijani sklep temelji, zato je bilo potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1485/2013 z dne 13. 8. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 20. 5. 2013 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. IV P 1474/2011 in v postopku priznanja tujih sodnih odločb ter kot oprostitev plačila stroškov v obeh sodnih postopkih.

Ugotovila je, da iz Centralnega registra prebivalcev izhaja, da je tožnica državljanka RS, ki v Republiki Sloveniji nima niti stalnega, niti začasnega bivališča. Pri tem se je sklicevala na 10. člen ZBPP, po katerem so upravičenci do brezplačne pravne pomoči državljani RS, ki v Republiki Sloveniji stalno prebivajo.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da toženka ni upoštevala, da je tožnica tudi državljanka Združenih držav Amerike (torej tuja državljanka), kar bi terjalo ugotavljanje okoliščin po 3. točki prvega odstavka 10. člena ZBPP. Poleg tega meni, da ZBPP diskriminira državljane RS glede na kraj stalnega prebivališča. Meni, da takšna ureditev posega v pravico do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) in v pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) ter pravico do dostopa do sodišča iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa, ugoditev prošnji in povrnitev stroškov postopka.

Toženka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijana odločitev temelji na prvi točki prvega odstavka 10. člena v času odločanja veljavnega ZBPP, po kateri so upravičenci do BPP državljani Republike Slovenije, ki v Republiki Sloveniji stalno prebivajo in ugotovitvi, da tožnica, ki je državljanka Republike Slovenije, pogoja stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji ne izpolnjuje.

Sodišče je na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložilo zahtevo za oceno ustavnosti navedene določbe.

Ker je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo U-I-253/13-8 z dne 13. 2. 2014 v 1. točki prvega odstavka 10. člena ZBPP besedilo „ki v Republiki Sloveniji stalno prebivajo“ razveljavilo, prav na tem besedilu pa izpodbijani sklep temelji, je bilo potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrniti toženki v ponoven postopek. V njem se toženka ne bo smela sklicevati na besedilo zakona, ki je bilo z navedeno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije razveljavljeno.

Tožnica sicer predlaga, da sodišče samo odloči o zahtevi, vendar pa podatki postopka za to ne dajejo zanesljive podlage (prvi odstavek 65. člena ZUS-1) Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani sklep, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).