Jedro

Kadar ekonomsko celoto s pobotom kot sklepnim delom transakcije ne tvorijo zgolj dejanja med stečajnim dolžnikom in upnikom, ampak so pri tem udeležene tudi tretje osebe, je pogoj zmanjšanja čiste vrednosti premoženja podan, kadar je bila tudi tretja oseba pri transakcijah udeležena (zgolj) z namenom, da bi med stečajnim dolžnikom in upnikom nastale predpostavke za pobot. Zato za utemeljitev nedovoljenosti pobota ne zadoščajo trditve, da je upnik stečajnega dolžnika s tretjo osebo sklenil pogodbo, na podlagi katere je nastala njena terjatev do upnika stečajnega dolžnika, s cesijo terjatve s tretjega na stečajnega dolžnika pa so se stekli pogoji za pobot terjatev med stečajnim dolžnikom in upnikom. Zatrjevati je namreč treba, da je bila pogodba med tretjim in upnikom stečajnega dolžnika sklenjena po nalogu stečajnega dolžnika, da bi se s sledečo cesijo terjatve na stečajnega dolžnika stekli pogoji za pobot terjatev, ki so v času podaje naloga že obstajale med stečajnim dolžnikom in njegovim upnikom. Le takšno ravnanje lahko predstavlja povezano ekonomsko celoto, za katero se skriva nadomestna izpolnitev in se loči od pobotov, ki so (gola) posledica prenosa terjatev do upnikov na stečajnega dolžnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom z dne 24. 3. 2015 zavrnilo tožbeni zahtevek, da se v razmerju med tožečo stranko (stečajnim dolžnikom) in toženo stranko razveljavi: - učinek sklenitev in izvršitev enaindvajsetih dogovorov o prevzemu dolgov, na temelju katerih je tožeča stranka priznala in pobotala plačila prevzemnika s terjatvijo tožene stranke do tožeče stranke in vzpostavila obveznost tožeče stranke do prevzemnika, s čimer je tožena stranka prejela nadomestne izpolnitve svojih terjatev v skupni vrednosti 33.878,30 EUR in - učinek sklenitve in izvršitve medsebojne kompenzacije (pobota), na podlagi katerega je tožeča stranka pobotala svojo terjatev do tožene stranke v vrednosti 229,90 EUR (tč. I izreka) in tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne 1.685,05 EUR pravdnih stroškov (tč. II izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišče prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in tožeči stranki naloži v plačilo priglašene stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika morata biti hkrati podana objektivni in subjektivni pogoj izpodbojnosti (prvi odstavek 271. člena ZFPPIPP). V okviru objektivnega pogoja izpodbojnosti mora tožeča stranka dokazati, da zaradi izpodbijanega dejanja prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika oziroma da je tožena stranka pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika (1. točka prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP). Presoja izpodbojnosti pravnega dejanja stečajnega dolžnika mora zajeti celoten sklop pravnih poslov, ki predstavljajo podlago za izpodbijano dejanje stečajnega dolžnika in se osredotoča na vprašanje, ali je bila posledica teh dejanj zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika (stečajne mase). Čista vrednost premoženja je razlika med vrednostjo premoženja in višino obveznosti posamezne osebe (tretji odstavek 10. člena ZFPPIPP).

6. Tožeča stranka je izpodbijala učinke dvojih vrst pravnih poslov: sklenitev pogodbe o odplačnem prenosu terjatev v višini 33.878,30 EUR in pobotov v višini 229,90 EUR.

Učinki sklenitve pogodbe o odplačnem prenosu terjatev (33.878,30 EUR)

7. Tožeča stranka (stečajni dolžnik) je v svoji trditveni podlagi utemeljevala izpodbojnost s poboti izvedenih plačil terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 33.878,30 EUR iz naslova opravljenih storitev posredovanja delavcev. Trdila je, da je do pobota prišlo po tem, ko je A d. d. (odstopnica/cedentka) nanjo cedirala terjatev do tožene stranke iz naslova neplačanih kreditov. Trdila je še, da je bilo že osnovno kreditno razmerje med A kot kreditodajalko in toženo stranko kot kreditojemalko vzpostavljeno zgolj zato, da bi tožena stranka prišla do poplačila svojih terjatev iz dobroimetja, ki naj bi ga imela tožeča stranka pri njej zaradi predhodnega načina poslovanja, ko je nekaterim svojim dolžnikom naložila, naj svoj dolg namesto njej plačajo družbi pooblaščenki. S tem naj bi nastala njena terjatev do družbe pooblaščenke (oziroma obveznost družbe pooblaščenke) iz naslova prejetih nakazil oziroma tako preusmerjenega denarnega toka, ki se je stekal k družbi pooblaščenki namesto k tožeči stranki. Hkrati pa je to dobroimetje pri družbi pooblaščenki tožeči stranki omogočalo, da iz njega poplačuje le določene upnike (tudi toženo stranko; navedbe na l. št. 44 in nasl.).

8. Pobot je način prenehanja obveznosti (311. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Pobot terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotnih terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika ob začetku stečajnega postopka predvideva že ZFPPIPP in nastanejo na podlagi zakona (prim. 261. člen ZFPPIPP in nasl.). Njegov namen je odpravljanje dvakratnega izpolnjevanja predmeta iste vrste.(1) Pobot tudi v stečaju narekujejo razlogi praktičnosti in zato velja, da če se terjatve dotlej niso pobotale (pa bi se mogle), veljajo v stečajnem postopku za pobotane.(2) Pobot ne zmanjšuje stečajne mase in zato načeloma ne predstavlja izpodbojnega pravnega dejanja, saj predstavlja le način prenehanja že prej nastalih vzajemnih obveznosti. Pobot je tako izrecno dovoljen in sam po sebi ni izpodbojno dejanje.

9. Pravno dejanje pobota je izpodbojno le skupaj z drugimi pravnimi dejanji v situacijah, kadar pobot predstavlja le drugi oziroma zaključni del transakcije, za vsemi dejanji skupaj pa se skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi (283. člen OZ).(3) Osnovna logika zmanjšanja stečajne mase preko dogovora o nadomestni izpolnitvi je v tem, da stečajni dolžnik sklene pogodbo z upnikom z namenom, da se pobota prejšnja terjatev upnika in na podlagi tako sklenjene pogodbe nastala terjatev stečajnega dolžnika do upnika. Ključen je torej dokaz namena strank,(4) da sklenjena pogodba, na podlagi katere stečajni dolžnik pridobi terjatev do upnika, in dogovor o pobotu s prej nastalo terjatvijo upnika do stečajnega dolžnika, tvorita ekonomsko celoto.

10. Kadar ekonomsko celoto s pobotom kot sklepnim delom transakcije ne tvorijo zgolj dejanja med stečajnim dolžnikom in upnikom, ampak so pri tem udeležene tudi tretje osebe, je pogoj zmanjšanja čiste vrednosti premoženja podan, kadar je bila tudi tretja oseba pri transakcijah udeležena (zgolj) z namenom, da bi med stečajnim dolžnikom in upnikom nastale predpostavke za pobot. Zato za utemeljitev nedovoljenosti pobota ne zadoščajo trditve, da je upnik stečajnega dolžnika s tretjo osebo sklenil pogodbo, na podlagi katere je nastala njena terjatev do upnika stečajnega dolžnika, s cesijo terjatve s tretjega na stečajnega dolžnika pa so se stekli pogoji za pobot terjatev med stečajnim dolžnikom in upnikom. Zatrjevati je namreč treba, da je bila pogodba med tretjim in upnikom stečajnega dolžnika sklenjena po nalogu stečajnega dolžnika, da bi se s sledečo cesijo terjatve na stečajnega dolžnika stekli pogoji za pobot terjatev, ki so v času podaje naloga že obstajale med stečajnim dolžnikom in njegovim upnikom. Le takšno ravnanje lahko predstavlja povezano ekonomsko celoto, za katero se skriva nadomestna izpolnitev in se loči od pobotov, ki so (gola) posledica prenosa terjatev do upnikov na stečajnega dolžnika.

11. V konkretni zadevi je tožeča stranka podala le zelo okvirno (abstraktno) trditveno podlago, kako naj bi posli med udeleženimi osebami potekali (opisano v uvodni točki tega razdelka). Vendar svojih trditev ni v zadostni meri konkretizirala, torej ni zmogla svojega konkretnega trditvenega bremena (7. in 212. člen ZPP). Dolžna bi bila namreč podati trditve, da je tožena stranka pri A. A. pridobila kredit po tem, ko je tožena stranka že izkazovala terjatve do tožeče stranke in da je A. A. prav iz dobroimetja, s katerim je razpolagala na račun tožeče stranke, podelila kredit toženi stranki po nalogu tožeče stranke, da bi s tem tožena stranka prejela plačilo terjatev, ki jih je izkazovala do tožeče stranke. Le tako bi bilo mogoče razlikovati izpodbojno dejanje nadomestne izpolnitve od pobotov med stečajnim dolžnikom in njegovim upnikom, ki so posledica naknadno pridobljenih terjatev stečajnega dolžnika do upnika in niso del ekonomske celote - nadomestne izpolnitve.

12. Zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj vsebuje pravico zahtevati, da se razveljavijo učinki pravnega dejanja iz 271. člena tega zakona v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to dejanje (prvi odstavek 275. člena ZFPPIPP). V skladu z ustaljeno sodno prakso mora tožbeni zahtevek na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika zajemati vsa dejanja stečajnega dolžnika, ki so omogočila pobotanje; torej tudi pobot, kot sklepno dejanje.(5) Tožena stranka je tožečo utemeljeno opozarjala na nepravilnost oblikovalnega tožbenega zahtevka (prim. njene navedbe tč. 5 pripravljalne vloge z dne 5. 11. 2014 in tč. 6 pripravljalne vloge z dne 1. 12. 2014). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka z izpodbojnim zahtevkom izpodbijala le „učinek sklenitve in izvršitve dogovora o prevzemu dolga“, medtem ko postavljenega zahtevka ni mogoče razumeti tako, da bi tožeča stranka izpodbijala tudi učinke sledečega pobota.(6) Tožbeni zahtevek bi moral biti določen (prvi odstavek 180. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) in oblikovan tako, da bi se „razveljavitev“ nanašala tudi na učinke sledečega pobota, medtem ko v danem primeru nadaljnjega besedila zahtevka („na temelju katere...“) ni mogoče razumeti drugače kot povzemanje dejanskega temelja, kar pa v tožbeni predlog ne sodi.(7) Ne glede na to, pa tožba tudi ni bila sklepčna, saj iz zatrjevanih dejstev ni izhajalo, da bi bil zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Tožeča stranka je ob (sicer ne dovolj določnih) trditvah o pobotu kot sklepnemu dejanju po izvedenem odstopu terjatev s A. A. na tožečo stranko (cesiji) izpodbijala namreč učinek sklenitve in izvršitve „dogovora o prevzemu dolga“.

13. Tožeča stranka obravnavanih pomanjkljivosti zahtevka tudi ne bi mogla odpraviti, saj bi morala spremeniti istovetnost zahtevka, kar predstavlja spremembo tožbe, sprememba tožbe pa je po preteku 6-mesečnega materialnega prekluzivnega roka iz prvega odstavka 277. člena ZFPPIPP prepozna.

Pobot (229,90 EUR)

14. Tožeča stranka je izpodbijala tudi učinek pobota v višini 229,90 EUR, ki pa ga ni utemeljevala kot del sklopa poslov, ki bi sledil pogodbi o odplačnem prenosu terjatev, kot je bil obravnavan v prejšnjem razdelku. Tožeča stranka ni ponudila konkretizirane trditvene podlage, da bi bil ta pobot prikrival kakršnokoli dejanje nadomestne izpolnitve. Tega pobota zato že v osnovi ni mogoče šteti kot dejanja, ki bi v nasprotju s pravili ZFPPIPP zmanjševal stečajno maso. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev učinkov tega dejanja, se zato izkaže za pravilno.

Izrek odločbe sodišča prve stopnje

15. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v izreku ni odločilo o dajatvenem delu tožbenega zahtevka na plačilo 34.108,20 EUR (prim. drugi odstavek 2. člena ZPP).

16. Stranka lahko v 15 dneh od prejema sodbe predlaga sodišču, naj se sodba dopolni, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka (prvi odstavek 325. člena ZPP). Predloga tožeče stranke v pritožbi, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot predlog za izdajo popravnega sklepa in je tak sklep tudi izdalo, pa ni mogoče šteti kot predloga za izdajo dopolnilne sodbe. Ker že zgoraj podani razlogi v tej sodbi narekujejo zavrnitev oblikovalnega dela tožbenega zahtevka, okoliščina, da sodišče prve stopnje ni odločilo o dajatvenem delu tožbenega zahtevka, ne vpliva na pravilnost izpodbijane sodbe.

Odločitev o pritožbi in stroški

17. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Sodišče je odgovarjalo zgolj na pritožbene razloge, ki so po njegovi oceni odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

18. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Do povrnitve stroškov pritožbenega postopka ni upravičena niti tožena stranka, saj s svojim odgovorom na pritožbo ni v ničemer pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

Op. št. (1): M. Juhart v N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, druga knjiga, str. 389. Op. št. (2): Prim. VS RS III Ips 32/2002. Op. št. (3): Pravno mnenje občne seje VSS z dne 17. 10. 1995, Pravna mnenja VSS 1/95 str. 16; VS RS III Ips 32/2002; M. Đorđević, Pravila, ki jih je glede izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika izoblikovala sodna praksa, Podjetje in delo 1/2002, str. 146 in nasl.; VSL I Cpg 382/2013. Op. št. (4): Gl. VSL I Cpg 382/2013. Op. št. (5): Npr. II Ips32/2002, VSL I Cpg 307/2013. Op. št. (6): Njen izpodbojni tožbeni zahtevek glede razveljavitve enaindvajsetih pravnih dejanj stečajnega dolžnik se je v celoti glasil (razlikoval se je le glede modalitet izpolnitve, kar je sodišče v citatu opustilo in označilo z „[...]“): „V razmerju med stečajnim dolžnikom in tožencem se razveljavi učinek sklenitve in izvršitve dogovora o prevzemu dolga dne 24. 09. 2012 kot izhaja iz knjižbe TK-12-0716 na podlagi dokumenta pogodba o odplačnem odstopu številka CPL12-496, na temelju katere je tožnik priznal in pobotal plačila prevzemnika s terjatvijo toženca do tožnika in vzpostavil obveznost do prevzemnika pogodba o odplačnem odstopu T-12-0552, s čimer je toženec prejel nadomestno izpolnitev svoje terjatve po računu toženca št. [...] z dne [...] v znesku [...].“ Op. št. (7): Prim. A. Galič v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2006, druga knjiga, str. 128.