Jedro

Iz določbe prvega odstavka 28. člena ZBPP jasno izhaja, da se BPP odobri praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas potreben glede na obliko, ki je bila odobrena, zato tožena stranka tožnice po končanem postopku na sodišču prve stopnje, ni bila dolžna pozivati k dopolnitvi vloge, oziroma ugotavljati, ali prosilka zaprošeno vrsto BPP razširja tudi na postopek pred sodiščem druge stopnje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožnice za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo A.A. z dne 14. 10. 2009 za odobritev brezplačne pravne pomoči v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. P 155/2005, kot neutemeljeno. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je pojasnila, da gre v zadevi za ponovljen postopek odločanja na podlagi sodbe Upravnega sodišča IV U 113/2010 z dne 22. 6. 2010, ki je odločbo tožene stranke Bpp 1661/2009 z dne 31. 3. 2010 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje. Tožena stranka je v nadaljevanju pojasnila, da mora prosilka za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjevati dva pogoja, finančno materialnega oziroma subjektivnega in objektivnega. V skladu z določbo prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZBPP) sodišče presoja okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V obravnavani zadevi je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilke za pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. P 115/2005 zaradi ugotovitve posebnega premoženja in izstavitve ZK listine, vložena 14. 10. 2009. Iz listin priloženih predmetnih prošnji ter na podlagi vpogleda v elektronski pravdni vpisnik izhaja, da je bila v postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. P 115/2005 vložena tožba 2. 2. 2005. Dne 12. 12. 2007 je tožena stranka vložila odgovor na tožbo, dne 2. 7. 2009 pa je bila s strani tožeče stranke vložena pripravljalna vloga. Dne 17. 9. 2009 je prosilka po odvetniku vložila odgovor na tožbo, 26. 2. 2010 pa je bila izdana zamudna sodba. To pomeni, da so bila vsa pravdna dejanja s strani prosilke oziroma njenega pooblaščenca v postopku pred sodiščem prve stopnje opravljena pred dnem vložitve predmetne prošnje (14. 10. 2009). Dne 26. 2. 2010 je sodišče izdalo zamudno sodbo, zoper katero sta bila vložena tako pritožba, kot odgovor na pritožbo. Organ za BPP je po uradni dolžnosti na vpisniku Okrožnega sodišča v Celju 1. 9. 2010 izvedel, da se predmetni spis še vedno nahaja na Višjem sodišču, zaradi odločitve o pritožbi zoper zamudno sodbo.

Tožena stranka se je sklicevala na določbo 11. člena ZBPP, ki določa, da dodeljena brezplačna pravna pomoč (BPP) zajema samo tiste stroške postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. Ker so bila vsa pravno relevantna dejanja s strani prosilke oziroma njenega pooblaščenca vložena pred dnem vložitve predmetne prošnje, prosilki zaprošena BPP za že opravljena dejanja ne pripada.

Glede postopka s pravnimi sredstvi pa 27. člen ZBPP določa, da se le ta dodeli praviloma za vsako posamezno zadevo posebej. Kaj je treba upoštevati pri presoji dodelitve BPP izhaja iz določbe 24. člena, način dodelitve pa je določen v 26. členu istega zakona. Med drugim je govora o pravnem zastopanju pred sodišči na prvi stopnji, posebej pa je predvideno zastopanje pred sodišči na drugi stopnji, v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, ustavno pritožbo in tako dalje. Odobrijo se torej posamezne faze, za vsako pa je potrebna presoja v smislu 24. člena ZBPP, kot izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. U 405/2007. Kot izhaja iz predmetne prošnje je prosilka zaprosila za dodelitev BPP v postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. P 115/2005, ne za postopek s pritožbo pred Višjim sodiščem v Celju, zato se tožena stranka v skladu z določili in namenom ZBPP ne sme spuščati v presojo utemeljenosti dodelitve BPP glede pritožbenega postopka. Bo pa v primeru, da bo predmetna pravdna zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, prosilka lahko znova zaprosila za dodelitev BPP v ponovnem postopku. Ker je na podlagi navedenega prosilkina prošnja očitno nerazumna, je bilo treba sprejeti odločitev o zavrnitvi prosilkine prošnje. Glede na navedeno tožena stranka tudi ni presojala ali prosilka izpolnjuje subjektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki mora biti podan kumulativno.

Tožnica v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da je do dodelitve BPP upravičena. Tožbo vlaga iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično nepravilno uporabljenega materialnega prava. Razlogovanje tožene stranke, zakaj prosilka ni upravičena do BPP, je napačno. Dne 14. 10. 2009 je tožnica vložila laično izpolnjeno prošnjo za BPP, v kateri je zaprosila za dodelitev pomoči v obliki oprostitve plačila stroškov postopka in pravno zastopanje v postopku opr. št. P 115/2005. Njeno prošnjo je mogoče razumeti le v tem smislu, da je zaprosila za brezplačno pravno pomoč v zgoraj navedenem in to celotnem postopku, torej tudi za zastopanje na drugi stopnji. Ni res, da bi morala zaprositi za postopek s pritožbo pred višjim sodiščem posebej, saj se pritožbe vlagajo pri prvostopnem sodišču, na vlogi pa se navede opravilna številka prvostopnega spisa, saj opravilna številka na višjem sodišču v času vložitve pritožbe še ni znana. Prav tako ne držijo navedbe tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je v 26. členu ZBPP govora o pravnem zastopanju pred sodišči na prvi stopnji in da je posebej predvideno zastopanje pred sodišči na drugi stopnji. V nadaljevanju poudarja, da zastopanje pred sodišči druge stopnje z zakonom ni določeno posebej, v samostojni alinei 26. člena in zato ni dovoljeno posplošeno sklepanje, da se naproša le za BPP na prvi stopnji. Poudarja, da je tožeča stranka prava neuka stranka, zato bi ob vložitvi prošnje za odobritev BPP, glede na to, da se za dodelitev uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku, morala tožena stranka tožnico pozvati, da to vlogo dopolni z določnim razlogom za takšno pravno zastopanje oziroma svetovanje naproša pri dodelitvi BPP. Dejstvo je, da iz laične vloge tožnice izhaja, da naproša za BPP v celotnem postopku. Prav tako je dejstvo, da tožena stranka tožeče stranke ni pozvala k dopolnitvi vloge, oziroma ji odobrila BPP za obe stopnji skupaj. Takšna odločitev bi bila na mestu, ker sta bili tako prvotno izpodbijana odločba Bpp 1661/2009 z dne 31. 3. 2010 in izpodbijana odločba v tem postopku Bpp 1589/2010 z dne 6. 9. 2010 izdani po tem, ko bi obe obliki brezplačne pravne pomoči dejansko prišli v poštev, torej tako zastopanje pred sodiščem prve, kot zastopanje pred sodiščem druge stopnje. Zamudna sodba v zadevi P 115/2005 je bila namreč izdana že v mesecu februarju 2010. Z njo je bila tožena stranka seznanjena in jo tudi upoštevala pri izdaji odločbe Bpp 1661/2010, kot tudi v tem postopku izpodbijane odločbe.

Prav tako ima zadeva za katero je tožnica zaprosila za dodelitev BPP verjetne izglede za uspeh in ni očitno nerazumna, saj je bila zamudna sodba v postopku P 115/2005 zaradi napačnega vročanja izdana nezakonito. Tožeča stranka pri tem še pripominja, da je razrešitev zadev med njo in njenim bivšim možen zanjo življenjskega pomena in sodišče seznanja s svojim socialnim položajem. Dejstvo je, da je brez pooblaščenca avtomatsko postavljena v podrejeni položaj, ker sama proti svojemu bivšemu partnerju ne more enakovredno zastopati svojih interesov. S tem je kršena tudi njena ustavna pravica do enakega varstva pravic. Pred Okrožnim in Okrajnim sodiščem v Celju je odprto več postopkov, vsi pa so povezani z razvezo prosilke od nekdanjega moža. Vsi ti postopki so kompleksni in med seboj povezani, saj imata nekdanja zakonca zapletena medsebojna premoženjska razmerja, imela sta skupno podjetje, ki je v stečaju, veliko posesti in tako dalje. V vseh sporih pa se pojavlja mednarodni element, saj je prosilkin mož tujec.

Tožena stranka več kot očitno z dodelitvijo BPP zavlačuje, saj nima denarja za izplačilo nastalih stroškov pooblaščencem upravičencev do BPP. S tem upravičencem, oziroma prosilcem za BPP krati tudi ustavno pravico do enakega varstva pravic. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne na postopek ponovnega odločanja.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu-Uradni list RS, št.105/2006 in 62/2010 – v nadaljevanju ZUS-1), ter dodatno navaja: V obravnavani zadevi med strankama upravnega spora ni sporno, da je prosilka prošnjo za dodelitev BPP vložila 14. 10. 2009, za pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. P 115/2005, zaradi ugotovitve posebnega premoženja in izstavitve ZK listine. Prav tako med strankama ni sporno, da je bila v navedeni pravdni zadevi tožba vložena 2. 2. 2005. Nadalje ni sporno, da je v zadevi P 115/2005 tožena stranka dne 12. 12. 2007 vložila odgovor na tožbo, 2. 7. 2009 pa je bila s strani tožeče stranke vložena pripravljalna vloga. Dne 17. 9. 2009 je prosilka po odvetniku vložila odgovor na tožbo. Gre za dejanja v pravdnem postopku, ki so bila torej opravljena pred vložitvijo vloge za BPP, kar tudi po presoji sodišča pomeni, da je bila tožena stranka dolžna upoštevati določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP, ki določa, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitev prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena, razen v primeru iz četrtega odstavka 25. člen ZBPP. Upoštevanje citirane določbe v obravnavani zadevi pomeni, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnici za ta dejanja BPP ne pripada.

Ker je bila prošnja za dodelitev BPP vložena 14. 10. 2009, sporna zamudna sodba v zadevi P 115/2005 pa je bila izdana 26. 2. 2010 ter zoper to sodbo vložena pritožba, tožnica meni, da bi morala tožena stranka odobriti BPP že iz tega razloga, tako za zastopanje na prvi, kot drugi stopnji. Po presoji sodišča je tožena stranka zavrnitev dodelitve BPP za zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje pravilno utemeljila z navedbo, da so bila v postopku na prvi stopnji pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP že opravljena vsa pravno relevantna dejanja, torej se je pravilno sklicevala na določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP, pravilno pa je utemeljila tudi odločitev, da tožnici ni bilo mogoče dodeliti BPP za postopek pred sodiščem druge stopnje, saj prosilka za to pomoč ni zaprosila. Po vpogledu v prošnjo za dodelitev BPP z dne 14. 10. 2009 sodišče namreč ugotavlja, da je prosilka za BPP zaprosila v zadevi P 115/2005, ko je bil postopek na prvi stopnji še v teku, kot želeno vrsto, obliko in obseg BPP pa je navedla, da naproša za oprostitev stroškov postopka in pravno zastopanje. Ker iz določbe prvega odstavka 28. člena ZBPP jasno izhaja, da se BPP odobri praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas potreben glede na obliko, ki je bila odobrena, po presoji sodišča tožena stranka tožnice po končanem postopku na sodišču prve stopnje, ni bila dolžna pozivati k dopolnitvi vloge, oziroma ugotavljati, ali prosilka zaprošeno vrsto BPP razširja tudi na postopek pred sodiščem druge stopnje. Sodišče namreč določbo 4 alinee prvega odstavka 26. člena ZBPP, ki določa, da se BPP v isti zadevi lahko dodeli za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči na prvi in drugi stopnji, razlaga kot možnost za dodelitev BPP tako na prvi, kot drugi stopnji, odvisno od obsega zaprošene BPP, vsaka faza postopka pa mora biti podvržena presoji v smislu 24. člena ZBPP. Ker takšno stališče in razlaga navedene določbe izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, opr. št. U 405/2007 z dne 14. 4. 2009, na katero se je v izpodbijani odločbi sklicevala tožena stranka, sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi morala biti tožnici (na podlagi njene prošnje z dne 14. 10. 2009) dodeljena BPP za celoten postopek, torej tako na prvi, kot drugi stopnji.

Ker je torej sodišče presodilo, da je tožena stranka presojo pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči izvedla v pravilno izvedenem postopku pred izdajo odločbe, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo.

K 2. točki izreka: Tožnica je ob vložitvi tožbe predlagala tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka.