Jedro

Predloženi dokaz sta sodišči ocenili v skladu s prosto presojo dokazov in seveda v povezavi z ostalimi dokazi. Revizijsko sodišče soglaša z oceno, da ne gre za tak dokaz, ki bi odločilno spremenil izid pravdnega postopka, katerega obnovo predlaga tožena stranka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da predloga za obnovo postopka z dne 9.6.2001 ne dovoli. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo predlagateljev zoper tako odločitev in potrdilo izpodbijani sklep, popravilo pa je izrek tako, da je predlog za obnovo zavrnilo.

Zoper tako pravnomočno odločitev je tožena stranka vložila pravočasno revizijo. V njej očita izpodbijanemu sklepu zmotno uporabo materialnega prava. V obširni reviziji tožena stranka trdi, da gre za skrajno pomemben dokument, iz katerega izhaja jasna volja pokojnega očeta pravdnih strank glede gradnje stanovanjske hiše in njegova v tem dokumentu zapisana stališča negirajo domneve in zaključke sodišč v prejšnjih postopkih. Revizija se obširno ukvarja s tem, kako so bili prejšnji postopki vodeni in kakšna je bila sprejeta dokazna ocena sodišč. Trdi, da je domneva o tem, da naj bi šlo za dogovor med strankama o skupni gradnji, protispisna in absolutno ovržena s predloženim zapisom pokojnika. Predloženi dokument je ključnega pomena in bi zaradi tega nujno morala biti dovoljena obnova postopka.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 12/03 - p.b., ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Predložena listina je zapis, ki sicer nosi naslov "oporoka", vendar ne izpolnjuje predpisane obličnosti, ki jo določa Zakon o dedovanju. Lastnoročna oporoka mora imeti naslov, da gre za oporoko, oporočitelj jo mora sam napisati in podpisati (primerjaj 64. člen ZD). Predložena listina ni podpisana. Sodišči sta torej pravilno presodili, da ne gre za pravno veljavno lastnoročno oporoko. Predloženi dokaz sta sodišči ocenili v skladu s prosto presojo dokazov in seveda v povezavi z ostalimi dokazi. Revizijsko sodišče soglaša z oceno, da ne gre za tak dokaz, ki bi odločilno spremenil izid pravdnega postopka, katerega obnovo predlaga tožena stranka. Presoja, da dokaz nima take dokazne vrednosti, kot mu jo pripisuje tožena stranka, je po oceni revizijskega sodišča pravilna.

Ostale revizijske trditve o vodenju pravdnega postopka ne morejo biti več predmet revizijske obravnave, ker se nanašajo na postopek, ki je že bil predmet revizijskega preizkusa. Zato revizijsko sodišče ne sme nanje ponovno odgovoriti.

Ker zatrjevani (pravno pomembni in dovoljeni) revizijski očitki niso podani, je moralo revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen v zvezi s 384. členom ZPP).