23. 1. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata 9. januarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 29/2005 z dne 27. 9. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1882/2003 z dne 7. 10. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku pritožnika za plačilo razlike med plačo pomožnega delavca zunaj jame I in plačo nekvalificiranega delavca v jami. Višje sodišče je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje v tem delu spremenilo tako, da je pritožnikov denarni zahtevek v celoti zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožnikovo revizijo. Soglašalo je s stališčem Višjega sodišča, da je delavec vezan na obračunsko osnovo iz realiziranega razporeditvenega sklepa, če tega sklepa ni izpodbijal pred sodiščem, četudi delodajalec v zakonsko določenem roku ni odločil o njegovem ugovoru zoper tak sklep. V zvezi s trditvami pritožnika, da bi moral plačo prejšnjega delovnega mesta obdržati, ker za delo v jami ni bil več zdravstveno sposoben, je pritožniku pojasnilo, da ni šlo za razporeditev zaradi zmanjšane ali spremenjene delovne zmožnosti.

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbo Višjega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev pravic iz drugega odstavka 14. člena, 22. člena in 52. člena Ustave. Meni, da bi morala sodišča, če so štela to za pomembno, vprašanje zakonitosti razporeditvene odločbe reševati kot predhodno vprašanje v samem delovnem sporu, še zlasti zato, ker gre za denarne zahtevke, ki jih lahko delavec uveljavlja neposredno pred sodiščem. Navaja, da je sodišče prve stopnje ves čas vodilo postopek tako, kot da za odločitev ni bistveno, ali je izpodbijal razporeditveno odločbo, ne da bi ga pozvalo na dopolnitev laično vložene tožbe. Zatrjuje, da je šlo za razporeditev zaradi zmanjšanja delovne zmožnosti, zaradi česar bi moral ohraniti plačo jamskega delavca. Navaja, da bi ga moralo sodišče obravnavati enako kot druge delavce, ki niso bili razporejeni po svoji krivdi in so ohranili plačo prejšnjega delovnega mesta. Izpodbijanima sodbama očita očitno napačnost. Navaja, da je bil v času razporeditve dejansko invalid, po 52. členu Ustave pa uživajo invalidi posebno varstvo, ki se kaže tudi v pravici do primerne razporeditve in ohranitve plače prejšnjega delovnega mesta.

B.

3.Pritožnikove navedbe v ustavni pritožbi povečini pomenijo nestrinjanje pritožnika z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišč, v pravilnost katerih pa se Ustavno sodišče ne more spuščati. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. V okviru preizkusa skladnosti z 22. členom Ustave lahko Ustavno sodišče sicer preizkuša tudi, ali gre za tako očitno napačno odločitev, da ji je mogoče očitati arbitrarnost. Ustavno sodišče bi lahko ugotovilo, da je odločitev arbitrarna, če je sodišče ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti, tako da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev, za kar pa v tej zadevi ne gre.

4.Očitki pritožnika, da so mu bile kršene pravice iz drugega odstavka 14. člena in 22. člena Ustave, ker ga sodišče ni obravnavalo enako kot druge delavce, ki niso bili razporejeni po svoji krivdi in so ohranili plačo prejšnjega delovnega mesta, so neutemeljeni. Kot izhaja iz izpodbijanih sodnih odločitev, v pravilnost katerih se Ustavno sodišče, kot je bilo že obrazloženo, ne more spuščati, pri pritožniku ni šlo za razporeditev zaradi zmanjšane delovne zmožnosti. To pa pomeni, da se pritožnik s takšnimi delavci ne more primerjati, zaradi česar o kršitvi navedenih ustavnih pravic že iz tega razloga ni mogoče govoriti.

5.Neutemeljeni so tudi očitki pritožnika o kršitvi pravice invalidov do posebnega varstva (prvi odstavek 52. člena Ustave). Očitki pritožnika, da je šlo za razporeditev zaradi nezmožnosti za delo, ker je bil v času razporeditve dejansko invalid, namreč, tudi če bi bili utemeljeni, sami po sebi še ne bi utemeljevali kršitve te ustavne pravice. Za kršitev te ustavne pravice bi šlo, če bi bilo kakšno izmed pravnih stališč, na katerih temeljijo izpodbijane sodbe, nesprejemljivo z vidika te ustavne določbe. Takšnih pravnih stališč pa v izpodbijanih sodbah ni.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan