Jedro

V primeru umika predloga za ureditev medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki se o stroških postopka odloči po pravilih pravdnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pravilno glasi: " Nasprotni udeleženec je dolžan v roku 15 dni plačati predlagateljem stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v višini 174,27 EUR." Nasprotni udeleženec je dolžan v roku 15 dni povrniti predlagateljem 56,18 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da stroške postopka iz naslova obveznosti plačila sodne takse po tar. št. 5 Zakona o sodnih taksah nosijo predlagatelji. V drugi točki izreka je še odločilo, da predlagatelji nosijo tudi stroške za zastopanje po odvetniku.

Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožujejo predlagatelji in naslovnemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep spremeni skladno z njihovimi navedbami v nadaljevanju. Menijo, da je sodišče prve stopnje nepravilno oprlo izpodbijani sklep na določbo 158. člena ZPP, saj so že v umiku predloga z dne 29.11.2007 zahtevali, da sodišče pri odločitvi o stroških postopka upošteva krivdo udeležencev za nastale stroške. Ti so namreč nastali izključno po krivdi nasprotnih udeležencev, saj do njih ne bi prišlo, če bi nasprotna udeleženca podpisala ponujeno besedilo pogodbe o medsebojnih razmerjih. V kolikor pa sodišče pri odločitvi ne bi uporabilo načela krivde, naj plačilo stroškov naloži vsem udeležencem skladno z določbo 5. odstavka 182. člena SZ-1 - torej v sorazmerju s svojimi solastniškimi deleži. Priglašajo stroške s pritožbo.

Nasprotni udeleženec na vročeno pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Predlagatelj ima prav, ko trdi, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo določbo 158. člena ZPP (ki se glede na odsotnost posebnih določb Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP - v nepravdi uporablja subsidiarno - 37. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč uporabilo zgolj tisti del zakonske dispozicije, v skladu s katerim mora tožeča stranka (smiselno predlagatelj) povrniti nasprotni stranki (oziroma udeležencu) pravdne stroške, če umakne tožbo (oziroma smiselno predlog). Prezrlo pa je izjemo, v skladu s katero takšno pravilo ne velja, če tožnik tožbo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Navedeno je predlagatelj storil tudi v obravnavanem primeru, saj je predlog umaknil takoj zatem, ko je nasprotni udeleženec podpisal pogodbo o medsebojnih razmerjih, zaradi sklenitve katere se je vodil predmetni postopek. Sodišče prve stopnje bi moralo zato ob pravilni uporabi materialnega prava odločati o stroških, ki so nastali med postopkom oziroma zaradi njega, po splošnih določbah ZPP o povračilu stroškov v skladu z načelom uspeha in njihovo plačilo naprtiti nasprotnemu udeležencu. Pritožbeno sodišče pri tem še dodaja, da je nasprotni udeleženec izven sodnega postopka pogodbo podpisal šele potem, ko ga je sodišče po dobrem letu od vročitve predloga pozvalo, naj se izjavi o vročenem predlogu. Do enakega "rezultata" glede stroškovne odločitve bi zato sodišče prve stopnje prišlo tudi ob uporabi 5. odstavka 35. člena ZNP, v skladu s katerim mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo. Upoštevajoč obrazloženo ,je zato pritožbeno sodišče zaradi napačne uporabe materialnega prava pred sodiščem prve stopnje pritožbi predlagateljev kot utemeljeni ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je vse stroške predlagateljev dolžan nositi nasprotni udeleženec (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Pritožbeno sodišče je stroške predlagateljev odmerilo v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST), Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) in priglašenimi postavkami v posameznih vlogah tekom postopka. Pri tem je priznalo 7,93 EUR za sodno takso za predlog, skupaj 300 točk za opravljene odvetniške storitve, 2 odstotka od vrednosti 100 točk za materialne stroške (predlagatelji so jih namreč priglasili zgolj v vlogi na list. št. 14), na skupni znesek priznanih stroškov za odvetniške storitve pa je odmerilo še 20-odstotni DDV. Skupaj je torej predlagateljem priznalo 174,27 EUR (166,34 EUR + 7,93 EUR) stroškov postopka na prvi stopnji. Pri tem je predlagateljem za popravo vloge in umik predloga priznalo zgolj polovično tarifo v skladu s tar. št. 23/1c, prav tako pa jim ni priznalo povečanja skupne vrednosti odvetniške storitve zaradi zastopanja več strank (kar velja tudi za pritožbene stroške). Odvetnika je namreč za zastopanje v postopku pooblastil zgolj prvi predlagatelj - družba A, ki je tudi zakoniti zastopnik ostalih predlagateljev. Razen tega pa velja tudi opozoriti, da je za vložitev predloga za ureditev medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki v skladu s 1. odstavkom 182. člena SZ-1 aktivno legitimiran tudi sam upravitelj (zakon uporablja dikcijo "upravitelj ali vsak etažni lastnik").

Ker je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo, je v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Predlagateljem je priznalo 100 točk za pripravo pritožbe (stroškovnik sicer citira "sestava poprave predloga", vendar sodišče šteje, da gre pri tem za lapsus linguae), 2 odstotka materialnih stroškov od tega zneska ter 20-odstotni DDV na skupno vrednost obeh zneskov - skupaj torej 56,18 EUR pritožbenih stroškov. Tako odmerjene stroške s pritožbo je skladno z določbo 1. odstavka 154. člena ZPP naložilo v plačilo nasprotnemu udeležencu.