Jedro

Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revizija ni dovoljena, če je pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od te prakse ne odstopa.

Zelo hude posledice morajo biti posledica akta, ki je predmet upravnega spora. Morebitno plačilo dohodnine, ki naj bi za revidenta predstavljalo zelo hudo posledico, ni konkretna posledica odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu. Izpodbijana odločba pomeni le ugotovitev, ki je podlaga za odločbo, v katero davčni organ odmeri dohodnino, in zoper katero je zagotovljeno samostojno pravno varstvo.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana, Izpostave Kamnik, št. DT 42105-151/2007 0812-01 z dne 30. 7. 2008, s katero je ta ugotovil, da se revident od 1. 1. 2005 dalje v davčne namene šteje za rezidenta RS. Drugostopenjski davčni organ je z odločbo, št. DT-499-21-429/2008-16 z dne 22. 2. 2012, zavrnil revidentovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega davčnega organa.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti.

6. Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje “določitve davčnega rezidentstva Republike Slovenije, kadar ima zavezanec prijavljeno stalno prebivališče v dveh državah (Slovenija in Avstrija), pa dejansko živi v Avstriji in ne v Sloveniji.” Navaja, da o tem pravnem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo.

7. Revident je že v reviziji zoper sodbo sodišča prve stopnje I U 1907/2009 z dne 13. 7. 2010 postavil povsem enako vprašanje. Iz 6. točke obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 344/2010 z dne 8. 12. 2011 izhaja, da je bila takrat revizija dovoljena zaradi pomembnega pravnega vprašanja davčnega rezidentstva Republike Slovenije za osebo, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in v Republiki Avstriji, dejansko pa živi le v eni od teh dveh držav, pri čemer pa ga obe državi štejeta za svojega davčnega rezidenta. Vrhovno sodišče je v 8. točki obrazložitve zapisalo, da če slovenski davčni organ ugotovi, da je določena oseba davčni rezident po določbah ZDoh-1, hkrati pa je v postopku ugotovljeno, da tudi država (s katero ima Slovenija podpisano bilateralno konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje) šteje isto osebo za svojega davčnega rezidenta, se za določitev davčnega rezidentstva uporabljajo izključno kriteriji iz sklenjene bilateralne konvencije, med katerimi je tudi kriterij stalnega prebivališča v eni ali v obeh državah.

8. Ker je Vrhovno sodišče o povsem enakem vprašanju, kot ga postavlja revident v obravnavani zadevi, že odločalo, ne gre za pomembno pravno vprašanje. Revident pa ne zatrjuje, da prvostopenjsko sodišče pri ponovnem sojenju ne bi upoštevalo materialnopravnih stališč, ki jih je v zvezi s tem vprašanjem zavzelo Vrhovno sodišče v sklepu X Ips 344/2010 z dne 8. 12. 2011, oziroma da naj bi odločitev prvostopenjskega sodišča kakorkoli arbitrarno odstopala od napotil, ki jih je za odločanje dalo Vrhovno sodišče. 9. Glede na navedeno po presoji Vrhovnega sodišča pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

10. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (prim. sklepe Vrhovnega sodišča X Ips 346/2010, X Ips 149/2010, X Ips 159/2010) mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

11. Revident navaja, “da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, saj je splošno znano dejstvo, da so v Republiki Sloveniji davčne obremenitve plače ter dohodnine bistveno višje kot v Avstriji. V Sloveniji pa je tudi bistveno nižja splošna dohodninska olajšava. Posledica izpodbijane sodbe pa bo naknadno odmerjena dohodnina od 1. 1. 2005 dalje, poleg že odmerjene in plačane dohodnine v Avstriji, še v Sloveniji.”

12. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s takšnimi navedbami zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. Zelo hude posledice morajo biti posledica akta, ki je predmet upravnega spora. Morebitno plačilo dohodnine, ki naj bi za revidenta predstavljalo zelo hudo posledico, ni konkretna posledica odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu. Izpodbijana odločba pomeni le ugotovitev, ki je podlaga za odločbo, s katero davčni organ odmeri dohodnino, in zoper katero je zagotovljeno samostojno pravno varstvo. Takšno stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v sklepu X Ips 134/2012 z dne 22. 3. 2012. 13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 14. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).