Jedro

V zadevi ni sporno, da se tožnik glede navedb prizadete stranke v vlogi z dne 26. 12. 2014, imenovani „odgovor na poziv za dopolnitev“, ter prilog, ki so bile priložene tej vlogi, ni imel možnosti izjaviti, zato je kršeno načelo zaslišanja stranke iz drugega odstavka 9. člena ZUP.

Upravni organ prve stopnje v obrazložitvi odločbe glede skladnosti predvidene gradnje z 8. in 9. členom PUP navaja zgolj, da ta izhaja iz vodilne mape, česar pa podrobneje ne pojasni.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Krško št. 351-38/2014/40 z dne 9. 1. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo A.A. (prizadeti stranki v tem upravnem sporu) izdala gradbeno dovoljenje za rušitev stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja ter za gradnjo stanovanjske hiše, vse na parc. št. 3193/2, 3192 in *314, vse k.o. ..., pod tam navedenimi pogoji.

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo predmetnega gradbenega dovoljenja. Na podlagi izvedeniškega mnenja z dne 18. 12. 2014, ki ga je izdelal izvedenec za gradbeništvo B.B. in ga je v spis predložil tožnik, ter pojasnila pooblaščenke prizadete stranke z dne 29. 12. 2014, toženka ugotavlja, da se z gradnjo stanovanjske hiše obstoječi dostop ne bo spreminjal, prav tako se ne bo posegalo v noben del zemljišča v tožnikovi lasti. Za novogradnjo je narejena zasnova požarne varnosti z izkazom, ki sta v skladu s tehničnimi smernicami Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04 in naslednji). Za preprečevanje prenosa požara na sosednji objekt so upoštevani tudi vsi ukrepi po veljavni tehnični smernici TSG-1-001:2010. Predvidena novogradnja, katerega najvišja višina znaša 7,35, bo postavljena na mestu odstranjenega objekta, višine 7,40 m. Iz tega izhaja, da se osončenje tožnikovega objekta ne bo spremenilo, saj bo predvideni objekt celo nižji od obstoječega. Ker bo novogradnja postavljena na mesto odstranjenega objekta, se tudi drugi bivalni pogoji v tožnikovem objektu z novogradnjo ne bodo spremenili oziroma poslabšali. Skladnost predvidene gradnje z 8. in 9. členom Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Krško (Uradni list RS, št. 75/96 in naslednji, v nadaljevanju PUP) izhaja iz vodilne mape. Glede sporne meje med parcelama toženka ugotavlja, da je urejena s pravnomočno odločbo.

3. Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Med drugim povzema besedilo 8. in 9. člena PUP ter ugotavlja, da se odmiki lahko določijo na podlagi PGD, prav tako pa je na podlagi PGD in fotografij, ki so sestavni del navedenega izvedenskega mnenja, mogoče določiti terenske in krajinske izmere. Skladnost z 8. in 9. členom PUP ugotavlja glede na dejstva, da se bo novi stanovanjski objekt nahajal v pretežnem delu na zemljišču obstoječega stanovanjskega objekta, ki se ga bo pred zgraditvijo novega porušilo, da bo odmik objekta od tožnikovega zemljišča min. 0,72 m, da višina bodočega objekta ne bo presegla višine obstoječega in da je izdelana študija požarne varnosti, iz katere izhaja, da predvideni objekt izpolnjuje bistvene zahteve varnosti pred požarom. Glede očitane bistvene kršitve pravil upravnega postopka, ker se tožnik ni imel možnosti opredeliti do odgovora pooblaščenke prizadete stranke na izvedensko mnenje z dne 29. 12. 2014, drugostopni organ ugotavlja, da je šlo zgolj za pojasnjevanje dejstev, o katerih se je imel tožnik možnost izjaviti tekom postopka, in sicer na ustni obravnavi dne 26. 3. 2014 in 5. 11. 2014. Ugotavlja, da so bili pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja podani neglede na izvedensko mnenje in odgovor pooblaščenke investitorja, zato neseznanitve tožnika z odgovorom pooblaščenke investitorja ni štel za bistveno kršitev določb upravnega postopka.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je toženka bistveno kršila določbe postopka, saj mu ni dala možnosti, da se izjavi do odgovora pooblaščenke prizadete stranke na izvedensko mnenje. Prav tako v obrazložitvi ni pojasnil, zakaj tega ni storil. Upravni organ je pri ugotavljanju ustreznega odmika predvidene gradnje od sosednjih zemljišč in objektov v bistvenem delu svojo odločitev oprl prav na dodatno pojasnilo pooblaščenke prizadete stranke z dne 29. 12. 2014. S tem je bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Poleg tega odločbe tudi ni mogoče preizkusiti, ker se toženka do ugotovitev v izvedenskem mnenju ni opredelila, prav tako pa tudi ni presodila skladnosti gradnje z 8. in 9. členom PUP. Meni, da je bilo v predmetnem postopku dejansko stanje nepopolno in napačno ugotovljeno, prav tako pa je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju, saj toženka v postopku ni razrešila ključnih vprašanj glede ustreznosti lokacije predvidene gradnje z vidika požarne varnosti, osenčenosti in skladnosti z določbami 8. in 9. člena PUP ter vprašanja, ali projektirani odmik novogradnje omogoča izgradnjo, rabo in vzdrževanje objekta, ne da bi to motilo sosednjo posest. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravi ter zavrne zahtevo prizadete stranke za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma podrejeno, da zadevo vrne toženki v ponovni postopek. V obeh primerih zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

6. Prizadeta stranka v odgovoru na tožbo med drugim navaja, da ne razume tožnikovih navedb glede motenega dostopa. Obe parceli imata neposreden dostop do asfaltirane državne ceste. Poudarja, da je tožnik gradbeno dovoljenje za gradnjo svojega objekta pridobil leta 2010, kljub temu, da meja še ni bila urejena, saj je v duhu dobrososedskih odnosov podpisal soglasje za gradnjo. Glede ugovora, da bo zaradi majhnega odmika med stavbama dostop oziroma dovoz do spodnjega dela tožnikove hiše ter do ostalega dela njegove parcele onemogočen, pripominja, da si je tožnik sam zgradil škarpo vzporedno s plastnicami od meje med obema parcelama do prve terase pod stanovanjsko hišo in si s tem še dodatno zaprl dostop. Služnostne pravice nikoli ni pridobil. Ker ima neposreden dostop do javne ceste, tudi ni osnove za služnost. Senca bo ob postavitvi novega objekta nespremenjena. Nadomestitev starega objekta z novimi bo prispevala tudi k izboljšanju podobe okolice.

7. Tožba je utemeljena.

8. Iz upravnih spisov in iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik z namenom dokazati neprimernost lokacije predvidene gradnje v spis predložil izvedeniško mnenje sodnega izvedenca za gradbeništvo B.B. z dne 18. 12. 2014, prizadeta stranka pa se je z dopisom z dne 26. 12. 2014, imenovanim „odgovor na poziv za dopolnitev“, do njega podrobno opredelila in odgovoru priložila tudi dokazila (priloge), med katerimi se nahaja tudi fotografija dostopa. V zadevi ni sporno, da toženka navedene vloge prizadete stranke s prilogami pred izdajo odločbe ni poslala v vednost tožniku. Sporno je, ali je s tem bistveno kršila postopek, kar zatrjuje tožnik.

9. Ustava v 22. členu določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Navedena določba se nanaša tudi na odločanje v upravnem postopku (kot v obravnavani zadevi) in je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave. Ta določba zagotavlja enakopravnost med strankami, udeleženimi v postopku, kar predstavlja enega izmed temeljnih jamstev poštenega postopka.

10. „Zahteva za enakost orožij“, to je za takšno ureditev in vodenje postopka, ki zagotavlja enakopraven položaj strank, se v Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izraža v 9. členu, po katerem je treba, preden se izda odločba, stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (prvi odstavek). Če so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, kot v obravnavanem primeru, mora imeti v skladu z drugim odstavkom navedene določbe vsaka stranka možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom. Po tretjem odstavku navedene določbe organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določnih z zakonom.

11. Stranki in vsakemu, ki ima stranki enak položaj, mora biti zato omogočeno, da navaja argumente za svoja stališča, da se v sporu izjavi tako glede dejanskih kot tudi glede pravnih vprašanj. Zagotovljena ji mora biti pravica navajati dejstva in dokaze, možnost, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke ter o rezultatih dokazovanja kot tudi pravica, da je prisotna ob izvajanju dokazov. Pravici stranke, da se v postopki izjavi, na drugi strani odgovarja obveznost upravnega organa, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi odločbe tudi opredeli.

12. Ker, kot rečeno, v zadevi ni sporno, da se tožnik glede navedb prizadete stranke v vlogi z dne 26. 12. 2014, imenovani „odgovor na poziv za dopolnitev“, ter prilog, ki so bile priložene tej vlogi, ni imel možnosti izjaviti, je kršeno načelo zaslišanja stranke iz drugega odstavka 9. člena ZUP.

13. Tudi sicer pa iz izpodbijane odločbe izhaja, da se je toženka pri utemeljevanju svoje odločitve izrecno sklicevala vlogo prizadete stranke z dne 26. 12. 2014 in jo je mestoma tudi dobesedno povzela, kar pomeni, da je nanjo oprla svojo odločitev in s tem prekršila tudi tretji odstavek 9. člena ZUP.

14. Poleg tega izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti v smislu sporne skladnosti predvidene gradnje z 8. in 9. členom PUP, na kar pravilno opozarja tožnik.

15. PUP v 8. členu določa, da se odmiki od objektov in parcelne meje določajo v lokacijskem postopku na kraju samem, glede na terenske in krajinske razmere v skladu s sanitarno-tehničnimi, veterinarskimi, požarno-varstvenimi in obrambnimi predpisi, ob upoštevanju funkcionalnih in likovnih kvalitet naselja.

16. V skladu z 9. členom PUP se gradbena parcela določi glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost, namembnost objekta, oblikovanost zemljišča ter glede na terenske in krajevne razmere. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. 17. Upravni organ prve stopnje v obrazložitvi odločbe glede skladnosti predvidene gradnje z 8. in 9. členom PUP navaja zgolj, da ta izhaja iz vodilne mape, česar pa podrobneje ne pojasni.

18. Tudi ugotovitev upravnega organa druge stopnje, da bo novi stanovanjski objekt v pretežni meri lociran na zemljišču obstoječega stanovanjskega objekta in da višina predvidenega objekta ne bo presegala višine obstoječega ter da je izdelana študija požarne varnosti, sama zase ne izkazuje skladnosti predvidene gradnje z 8. in 9. členom PUP, saj ne obrazlaga skladnosti projekta s prej naštetimi kriteriji iz 8. in 9. člena PUP.

19. V kolikor pa hoče upravni organ druge stopnje z navedenim razlogovanjem povedati, da se skladnost s PUP v obravnavanem primeru ne ugotavlja, ker gre za „nadomestno gradnjo“, pa sodišče pripominja, da mora biti skladnost s PUP podana tudi v primeru t.i. „nadomestne gradnje“, razen če PUP dovoljuje le takšno gradnjo ter gre za gradnjo objeta na isti lokaciji (na mestu poprej odstranjenega objekta), enake namembnosti in enake velikosti. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/07, v nadaljevanju ZGO-1B) je, namreč pojem nadomestne gradnje v 7.3. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 črtal. Zaradi prostorskih izvedbenih aktov, ki kljub taki spremembi še vedno uporabljajo pojem nadomestne gradnje, kot v obravnavanem primeru, pa je v prvem odstavku 123. člena ZGO-1B določil, kako naj se ta pojem razlaga. V prvem odstavku navedene določbe je tako določil, da se z dnem začetka uporabe tega zakona za potrebe izdajanja gradbenega dovoljenja šteje, da pojem nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta. Če je v prostorskem aktu navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, to ne glede na določbe v prostorskem aktu pomeni, da se lahko obstoječi objekt odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu.

20. Navedeno pomeni, da določb prostorskega akta za novogradnje ni treba upoštevati le v primeru, če prostorski akt dopušča le gradnjo nadomestnih objektov ter gre za gradnjo novega objekta na mestu odstranjenega, ki je po velikosti in namembnosti povsem enak odstranjenemu. Da gre za tak primer, pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja.

21. Glede na navedeno in ker navedenih kršitev ni odpravil upravni organ druge stopnje, je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, brez presoje ostalih tožbenih navedb, in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (tretji odstavek navedene določbe). V ponovnem postopku bo morala toženka ugotovljene kršitve odpraviti.

22. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).