Jedro

Tožena stranka je pri ugotavljanju lastnosti zavarovanca tožnika za čas pred 1. 1. 2000 posegla v stanje, ki ga je zakon sankcioniral, pri čemer pa zakon ni tudi zapovedoval odprave nepravočasne oziroma opuščene prijave z naknadno prijavo osebe ali po uradni dolžnosti s strani tožene stranke. Celo več, posegla je v stanje, ko zakon vzpostavitve zavarovanja za nazaj od nastanka pravnega razmerja niti ni dopuščal.

Izrek

Revizija tožeče stranke se zavrže. Revizija tožene stranke se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku, da se odpravi odločba tožene stranke z dne 26.10.2005 in izreklo da ima tožnik priznano lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja za čas od 1.1.2000 do 31.3.2003 in od 1.6.2003 do 28.2.2005 na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 kot družbenik in poslovodna oseba v družbi E. I. d.o.o., v ostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje sta vložili revizijo obe pravdni stranki.

4. Tožnik je po pooblaščencu Z. F. vložil revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni pravilno uporabilo določb ZMEPIZ.

5. Tožena stranka je revizijo vložila iz vseh revizijskih razlogov. V obsežni reviziji navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugotavljalo, da v tožnikovem primeru ni mogoče ugotavljati lastnosti zavarovanca za obdobje pred 1. 1. 2000, tudi če pravno razmerje, ki bi lahko bilo osnova taki ugotovitvi še traja. Kršilo je določbe 48. in 68. člena ZMEPIZ. Odločitev sodišča je različna od nekaterih pravnomočnih odločb VDSS, tako da gre tudi za kršitve Ustave RS iz 14. in 22. člena. Predlaga, da se reviziji tožene stranke ugodi in da se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrne ali podredno, da se sodba razveljavi obenem s sodbo sodišča prve stopnje in zadeva vrne sodišču v novo sojenje.

6. Reviziji sta bili v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) vročeni nasprotnima strankama, ki na revizijo nista odgovorili.

7. Revizija tožnika ni dovoljena.

8. Po določbi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe, ki urejajo pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. 9. Po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Po določbi naslednjega odstavka to ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. 10. Ker iz spisa ne izhaja, da bi bil pooblaščenec tožnika odvetnik, ne gre za zakonitega zastopnika stranke, niti ne gre za okoliščine iz 65. člena ZDSS-1, taka revizija ni dovoljena.

11. Povedano zato pomeni, da je izredno pravno sredstvo vložil nekdo, ki nima te pravice oziroma pravice za vlaganje revizije ni dokazal. Takšna revizija je glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je zato ob upoštevanju 377. člena ZPP treba zavreči. 12. Revizija tožene stranke ni utemeljena.

13. Sodišče je o podobnem oziroma enakem pravnem problemu že odločalo s sodbo VIII Ips 234/2009 z dne 22. februarja 2010, zato v tej zadevi odgovarja le na bistvena pravna vprašanja, ki jih uveljavlja revizija.

14. Glede na revizijske navedbe je bistveno pravno vprašanje v sporni zadevi, ali predpisi za čas pred 1. 1. 2000 omogočajo ugotavljanje lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti za ves čas od nastanka pravnega razmerja. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Uradni list RS, št. 106/99 in nadalj.) v drugem odstavku 7. člena določa, da zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, v 30. členu pa še, da traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja do njegovega prenehanja, če ta zakon ne določa drugače. V 45. členu Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ, Uradni list RS, št. 81/2000) je določeno, da zavarovalno razmerje nastane po zakonu takoj, ko je vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje. V 4. alineji 47. člena ZMEPIZ je določba, da poslovodni delavci zasebnih družb iz drugega odstavka 15. člena ZPIZ -1, ki niso zavarovani na drugi podlagi, lastnost zavarovanca pridobijo ob pogoju vložene prijave v zavarovanje z dnem vpisa v sodni register. Po prvem odstavku 48. člena ZMEPIZ pridobi oseba lastnost zavarovanca tudi, če prijava ni bila vložena v rokih, ki jih določa ta zakon (57. člen), po drugem odstavku tega člena pa oseba pridobi lastnost zavarovanca z dnem nastanka pravnega razmerja (če to še traja), sicer pa največ od dneva uveljavitve ZPIZ-1. Lastnost zavarovanca lahko oseba pridobi z dnem določenim v 47. členu ZMEPIZ tudi, če je po uradni dolžnosti ugotovljena lastnost zavarovanca, pa ta v roku 8 dni ni vložil prijave v zavarovanje (50. in 53. člen ZMEPIZ).

15. Tožena stranka je pri ugotavljanju lastnosti zavarovanca za čas pred 1. 1. 2000, v tožnikovem primeru posegla v stanje, ki ga je zakon sankcioniral, pri čemer pa zakon ni tudi zapovedoval odprave nepravočasne oziroma opuščene prijave z naknadno prijavo osebe ali po uradni dolžnosti s strani tožene stranke. Celo več, posegla je v stanje, ko zakon vzpostavitve zavarovanja za nazaj od nastanka pravnega razmerja niti ni dopuščal. 16. Glede na povedano je sodišče pravilno zaključilo, da pravne podlage za ugotovitev tožnikove lastnosti zavarovanca pred 1. 1. 2000 ni bilo.

17. Ker z revizijo uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.