Jedro

Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da lahko imajo otroci pravico, če jim to kateri od staršev ali pa oba dovolita, izbirati znamke artiklov, ki jih želijo, vendar prav gotovo v okviru zmožnosti svojih staršev, saj jim v nasprotnem primeru starši teh artiklov ne morejo zagotoviti. Starši se tudi niso dolžni zadolževati, zato, da bi ugodili takim željam svojih otrok, če lahko njihove potrebe zagotovijo z artikli drugih cenejših znamk. Tako ravnanje staršev ob pravilni vzgoji ne more iti na škodo psihičnemu razvoju otrok. Če pa se je posamezen starš pripravljen zadolževati za take primere, to ne more iti na breme drugega starša.

Izrek

Pritožbi se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo tožencu (očetu) naložilo v plačilo namesto do sedaj določene preživnine, ki je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v N. z dne 29.8.200, usklajene s sklepom vlade RS, kot izhaja iz obvestil Centra za socialno delo T. z dne 31.5.2005, z veljavnostjo od 1.4.2005 dalje in sicer za D1. na 22.083,00 SIT mesečno, za D2. na 13.802,00 SIT mesečno in za D3. na 17.942,00 SIT mesečno, višjo preživnino in sicer je odločilo, da je dolžan toženec - oče plačevati na roke zakonite zastopnice preživnino v višini 135 EUR (32.351,40 SIT) za vsakega od treh sinov (skupno torej 405 EUR) in sicer od 1.5.2006 dalje, do vsakega 15. v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega preživninskega obroka v plačilo. Do pravnomočnosti sodbe zapadle preživninske obroke je toženec dolžan plačati v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožujejo mladoletni tožniki po svoji zakoniti zastopnici in sicer iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in določi preživnino v višjem znesku za vsakega mladoletnega otroka, tako da bo dovolj za njihov fizičen in duševen razvoj ter upošteva potrebe povprečnih otrok, ter da naloži plačilo pravdnih stroškov toženi stranki v celoti. Tožeča stranka tako najprej navaja, da se strinja s sodbo v delu, ko ugotavlja: - da najstarejši tožnik D1. prihaja v najstniško obdobje, ko postanejo potrebe otrok nekoliko višje, vendar da D1. štipendija ravno zadošča za finančno pokritje opisanih povečanih potreb (vožnja, socializacija,..) in - da se oskrba otrok v času, ko so pri očetu, kompenzira s prispevkom, ki ga mati nudi sinovom z vsakodnevno fizično oskrbo v času, ko niso pri očetu. V ostalem pa se s sodbo ne strinja. Tožeča stranka tako navaja, da je že sam toženec ugotovil, da je preživnina prenizka, saj slednji že od januarja 2007 plačuje preživnino v skupnem znesku 420 EUR. Sodišče tudi ni upoštevalo njenih navedb, da je bilo za mladoletne tožnike kupljeno pohištvo (postelje, vzmetnice) in računalnik s strani zakonite zastopnice. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je zakonita zastopnica delno prispevala za malico, ter da so otroci kosili v šilo le par mesecev v letu 2005 od takrat dalje pa nič več. Nadalje pritožba utemeljuje zakaj je ugotovljen obseg potreb mladoletnih tožnikov večji kot ga ugotavlja izpodbijana sodba, ter da je za ta obseg potrebno porabiti več sredstev kot to ugotavlja izpodbijana sodba, kar je tožena stranka navajala že tekom postopka na prvi stopnji. Pritožba te potrebe in stroške zanje utemeljuje s tem, da otroci ne morejo ponositi oblačil drug za drugim, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, da imajo otroci pravico izbrati oblačila, športne rekvizite, imeti vsak svoje kolo, svojo žogo, da so tako primerljivi z ostalimi, v nasprotnem primeru, bi to škodovalo njihovemu psihičnemu razvoju.

Pritožba ni utemeljena.

Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so se okoliščine, ki so bile podlaga za določitev preživnine v letu 2000 spremenile, in sicer so se povečale potrebe otrok, treh mladoletnih sinov in spremenile so se tudi zmožnosti njihovih staršev. Zato je pri odločanju uporabilo določbo 132.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki določa, da lahko sodišče na zahtevo upravičenca (mladoletnih otrok) ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca (otrok) ali zmožnosti zavezanca (starša), na podlagi katerih je bila preživnina določena. Ugotovitve o spremenjenih razmerah je sodišče prve stopnje podalo v prvem odstavku na strani pet sodbe, česar pritožba ne izpodbija. Pritožba sicer glede toženčeve neto plače navaja, da je višja, saj da ne porabi toliko za prehrano, da je namenoma manj delal, da bo imel prikazan nižji dohodek, vendar tega dokazno ne utemelji, tako da ugotovitev sodišča prve stopnje v tem delu ne uspe izpodbiti, zaradi česar pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženčev neto mesečni dohodek okoli 1.045,00 EUR. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema tudi razloge sodišča prve stopnje glede obsega potreb mladoletnih tožnikov in glede višine denarnih sredstev potrebnih za njihovo zagotovitev. Zakonita zastopnica mladoletnih tožnikov glede na ugotovitve sodišča prve stopnje mesečno prejema 350 EUR nadomestila SPIZ-a + 290 EUR otroškega dodatka + 24 EUR (dodatek za veliko družino v enkratnem letnem znesku 290 EUR), skupno torej 664 EUR, toženec pa kot že rečeno 1.045,00 EUR. Glede na tako ugotovljene zmožnosti staršev, pa potrebe otrok ne morejo biti podane v obsegu in v višini, kot jih želi prikazati pritožba, ampak v obsegu in višini, kot jih je ugotovilo in natančno (po posameznih postavkah) ter v celoti argumentirano obrazložilo sodišče prve stopnje na strani šest do osem sodbe. Pritožbeno sodišče se zato v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge sodbe sodišča prve stopnje. Glede na navedeno - da je za mesečne potrebe otrok potrebno zagotoviti okoli 260 EUR za vsakega otroka (pri tem sodišče prve stopnje pri ml. D1. ni upoštevalo stroškov, ki jih ima D1. v zvezi s šolanjem na srednji šoli izven kraja bivanja in njegovo večjo socializacijo, saj za to zadostuje štipendija, ki jo dobiva mesečno v znesku 170 EUR) oz. da sta starša dolžna, zaradi tega, ker za vsakega otroka prejema zakonita zastopnica okoli 95 EUR mesečno, zagotoviti mesečno okoli 165 EUR za vsakega otroka in upoštevaje neto mesečne prejemke staršev mladoletnih tožnikov - je sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi 129. in 129.a člena ZZZDR, pravilno določilo višino mesečne preživnine za vsakega od otrok, ki jo je dolžan plačevati toženec, v višini 135 EUR. Tako določena preživnina v višini 135 EUR mesečno za vsakega otroka pa je občutno višja od preživnine, kot izhaja iz obvestil Centra za socialno delo T. z dne 31.5.2005. Z mesečno preživnino v višini 135 EUR za vsakega otroka bo tako toženec prispeval 82% vseh mesečno potrebnih sredstev za preživljanje vsakega otroka. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da lahko imajo otroci pravico, če jim to kateri od staršev ali pa oba dovolita, izbirati znamke artiklov, ki jih želijo, vendar prav gotovo v okviru zmožnosti svojih staršev, saj jim v nasprotnem primeru starši teh artiklov ne morejo zagotoviti. Starši se tudi niso dolžni zadolževati, zato, da bi ugodili takim željam svojih otrok, če lahko njihove potrebe zagotovijo z artikli drugih cenejših znamk. Tako ravnanje staršev ob pravilni vzgoji ne more iti na škodo psihičnemu razvoju otrok. Če pa se je posamezen starš pripravljen zadolževati za take primere, to ne more iti na breme drugega starša. Tako lahko zakonita zastopnica tudi nudi svojim otrokom preko svojih in toženčevih zmožnosti (kupi na primer vsakemu svoje kolo, čeprav bi si kolo glede na zmožnosti staršev lahko izmenjevali; žogo, pa čeprav je splošno znano, da igra z žogo poteka najmanj med dvema,...), vendar to ne more iti tudi na breme toženca. Če bo to še naprej želela delati, si bo tudi sama morala prizadevati za to, da bo našla kakšno delo (vsaj občasno, sploh glede nato, da nima dopoldne, ko so otroci v šoli, dela z njimi), da bo torej tudi sama poleg z vsakodnevno skrbjo za mladoletne tožnike (kar delno glede na ugotovljene stike nudi mladoletnim tožnikom tudi toženec) prispevala k njihovemu preživljanju tudi z denarnimi sredstvi, saj sedaj v pretežnem delu za denarna sredstva poskrbita toženec in država. Sodišče prve stopnje res nima ugotovitev v zvezi z nakupom pohištva in računalnika za otroke s strani zakonite zastopnice, vendar to na pravilnost odločitve ne vpliva, saj gre za premičnine, katerih lastnica je zakonita zastopnica, zato ne gre za izdatke, ki predstavljajo preživninske izdatke mladoletnih tožnikov. Res iz predloženih listin izhaja (priloga A64), da je potrebno za malico mlajših dveh sinov včasih prispevati kakšen nižji znesek, kljub temu, da jo imata regresirano. Vendar, ker iz listin ne izhaja, da bi bilo to pogosto, ta okoliščina na pravilnost odločitve ne vpliva. Ne drži pa pritožbena trditev, da so otroci kosili v šoli le par mesecev v letu 2005 od takrat dalje pa nič več, saj priloga B16 tega ne potrjuje.

Pritožba ne navaja pravno relevantnih okoliščin, ki bi omajale razloge sodišča prve stopnje glede odločitve o stroških postopka.

Glede na vse povedano je ugotoviti, da je pritožba tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje neutemeljena, zaradi česar je pritožbeno sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2.odst. 350.čl. ZPP), pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353.čl. ZPP).