Jedro

Izgradnja nadstreška na zunanji fasadi predstavlja posel, ki presega redno upravljanje. Gre za poseg v fasado hiše, ki spreminja zunanji videz nepremičnine. Poseg v skupni del stavbe v skladu s petim odstavkom 67. člena SPZ terja soglasje vseh solastnikov. Celo če bi se štelo, da gre za posel rednega upravljanja s solastno nepremičnino, bi moralo biti podano soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti (drugi odstavek 67. člena SPZ), v tem primeru torej obeh pravdnih strank.

Toženkina postavitev lesenega nadstreška brez soglasja drugega solastnika (tožnice) pomeni nedopusten poseg v solastninsko pravico tožnice.

Tožnica ni dolžna trpeti samovoljnega posega v skupni del, ki bi spremenil zunanji videz solastnega objekta.

Izrek

Pritožba zoper odločitev v I. točki izreka se zavrne in se izpodbijana sodba v I. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Tožeča (po nasprotni tožbi tožena; v nadaljevanju tožeča) in tožena (po nasprotni tožbi tožeča; v nadaljevanju tožena) stranka sta solastnici nepremičnine, na kateri stoji hiša z naslovom ... S sodno poravnavo sta se dogovorili o razdelitvi hiše v naravi. Tožnica je v tem postopku s tožbo zahtevala prenehanje vznemirjanja lastninske pravice, ker je toženka postavila leseni nadstrešek ob stopnišču; toženka pa je v nasprotni tožbi zahtevala prenehanje vznemirjanja lastninske pravice, ker je tožnica postavila zid z betonsko preklado in toženki preprečila prost dostop do električne omarice ter plinskega priključka.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku tožnice ugodilo ter naložilo toženki, da v 15 dneh odstrani leseni nadstrešek, ki stoji tik ob lesenem stopnišču, zahodno od stopnišča, na severnem delu stanovanjske hiše ter zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi.

3. Pritožbo zoper izpodbijano sodbo vlaga toženka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Odločitev se ji zdi nesprejemljiva in neutemeljena. Moti jo, da sodišče prve stopnje sodno poravnavo ocenjuje za jasno, nato pa samo poda svojo razlago vsebine, a izrazito pristransko. Po sodni poravnavi si stranki dovoljujeta dostop do električne omarice, kar toženi stranki ni omogočeno. Prav tako tožena stranka nima dostopa do plinskega priključka. Nasprotuje ugotovitvi, da zgrajeni leseni nadstrešek moti lastninsko pravico tožnice, saj ta ni z ničemer izkazala vznemirjanja ali povzročanja škode. Sprašuje se, zakaj se enkrat sodna poravnava upošteva, drugič pa ne. Toženka še navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo ter opustilo materialno pravdno vodstvo, saj toženki ni bila dana možnost obravnave dejstev, ki so podlaga sodbe in ker so ugotovitve sodišča o dejanskem stanju v izrecnem nasprotju z vsebino posameznih listin in z izvedenimi dokazi. Predlaga, da višje sodišče po opravljeni glavni obravnavi pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi pa v celoti ugodi.

4. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe ter predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje tako glede odločitve po osnovni tožbi kot glede odločitve po nasprotni tožbi.

5. Ker je bil v tem postopku zrel za končno odločbo le zahtevek iz osnovne tožbe, ne pa tudi nasprotne tožbe, je sodišče skladno z drugim odstavkom 314. člena ZPP izdalo delno sodbo. O pritožbi zoper odločitev o nasprotni tožbi bo višje sodišče odločilo po opravljeni pritožbeni obravnavi.

6. Pritožba zoper odločitev v I. točki izreka izpodbijane sodbe ni utemeljena.

7. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da imajo solastniki pravico skupno upravljati stvar v solastnini (1. odstavek 67. člena Stvarnopravnega zakonika; SPZ). Izgradnja nadstreška na zunanji fasadi predstavlja posel, ki presega redno upravljanje. Gre za poseg v fasado hiše, ki spreminja zunanji videz nepremičnine. Poseg v skupni del stavbe v skladu s 5. odstavkom 67. člena SPZ terja soglasje vseh solastnikov. Celo če bi se štelo, da gre za posel rednega upravljanja s solastno nepremičnino, bi moralo biti podano soglasja solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti (2. odstavek 67. člena SPZ), v tem primeru torej obeh pravdnih strank.

8. Med pravdnima strankama je bilo sporno, ali je toženka leseni nadstrešek ob zunanjem stopnišču v prvo nadstropje zgradila skladno s sklenjeno sodno poravnavo (priloga A 4), torej s soglasjem tožnice. Sodišče prve stopnje zaključuje, da toženka ni izkazala, da bi za postavitev lesenega nadstreška imela soglasje. Iz sodne poravnave, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ne izhaja, da bi toženka lahko zgradila dodaten leseni nadstrešek ob ločenem vhodu oziroma ob lesenem stopnišču. Pritožnica takšnemu zaključku sploh ne nasprotuje. Trditev, da bi tožnica na kak drug način dala soglasje za sporni poseg, ni bilo. Ker torej toženka soglasja tožnice za gradnjo nadstreška ob stopnišču ni imela, njen poseg pomeni nedopusten poseg v solastninsko pravico tožnice, ki zato utemeljeno zahteva sodno varstvo na podlagi 99. in 100. člena SPZ. Takšno ravnanje že samo po sebi predstavlja protipravno vznemirjanje solastninske pravice.1 Z njim namreč prihaja do kršitve upravičenja solastnice upravljati s stvarjo v solastnini. Tožnica ni dolžna trpeti samovoljnega posega v skupni del, ki bi spremenil zunanji videz solastnega objekta.

9. Pritožbena trditev, da tožnica ni izkazala nobenega vznemirjanja ali povzročanja škode, ker naj bi nadstrešek zakril le pogled prostorom, ki niso bivalni oziroma niso namenjeni razgledu, ampak prezračevanju, glede na opisano, ni pravno relevantna. Tudi sicer pa ne držijo pritožbene navedbe, da tožnica ni jasno povedala, kaj jo moti in v čem je prišlo do posega v lastninsko pravico. Sodišče prve stopnje pravilno ni presojalo morebitne višine škode, nastale zaradi vznemirjanja lastninske pravice, saj tožnica s tožbenim zahtevkom ni zahtevala povrnitve škode.

10. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da mora toženka odstraniti leseni nadstrešek. Ker izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zoper odločitev v I. točki izreka zavrnilo in materialnopravno pravilno sodbo v delu, ki se nanaša na tožbo, potrdilo (353. člen ZPP).

11. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo. Smiselno je uporabljena določba 164. člena ZPP, ki za primere odločitev, ki niso končne, predvideva, da se odločitev o stroških postopka pridrži za poznejšo odločbo.

1 Primerjaj odločbe VS RS II Ips 270/2011 in VSL I Cp 452/2017, II Cp 364/2016 ter II Cp 1395/2015.