Jedro

Javni interes v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja ščitijo poleg državnega pravobranilca tudi nevladne organizacije na področju varstva okolja, ki delujejo v javnem interesu.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je kot prvostopenjski upravni organ z izpodbijano odločbo A.A. d.d., (v tem upravnem sporu prizadeti stranki) izdala okoljevarstveno soglasje za izgradnjo daljnovoda (DV) 2x110 kV Murska Sobota – Mačkovci na tam navedenih zemljiščih (I. točka izreka). V II. točki izreka je določila pogoje pod katerimi se izdaja okoljevarstveno soglasje. V obrazložitvi odločbe podrobno opisuje postopek pridobivanja mnenj ministrstev in organizacij, ki so glede na nameravani poseg pristojni za posamezne zadeve varstva okolja ali varstva ali rabo naravnih dobrin ali varstvo kulturne dediščine. V nadaljevanju pojasnjuje, da je po prejemu popolne dokumentacije v skladu z 58. členom Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) javnosti zagotovila vpogled v vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, poročilo o vplivih na okolje, idejno zasnovo in osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju, tako da je z javnim naznanilom z dne 27. 7. 2010, objavljenim na spletnih straneh ARSO, oglasni deski ARSO, ter na sedežu Upravne enote Murska Sobota, Mestne občine Murska Sobota, Občine Moravske Toplice in Občine Puconci javnost obvestila o vseh zahtevah iz drugega odstavka 58. člena ZVO-1. V času od 2. 8. 1010 do 1. 9. 2010 je javnosti omogočila dajanje mnenj in pripomb.

Tožeči stranki je bil priznan položaj stranke v postopku, ker je posestnica zemljišča (parc. št. 2034 k.o. …), ki se nahaja znotraj ureditvenega območja nadzemnega voda, stojnih mest stebrov in na območju dostopnih poti do stebrov, na katerem poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi. Pojasnjuje, da trasa DV 2x110 kV Murska Sobota – Mačkovci poteka po ozemlju Mestne občine Murska Sobota, Občine Moravske Toplice in Občine Puconci in da vplivno območje daljnovoda, ki je zajeto v ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta, predstavljata koridorja nadzemnega voda – daljnovoda in podzemnega kablovoda, vključno z vsemi gradbišči in dostopnimi potmi. Gradbišče vzdolž kabelske trase med gradnjo zaseda pas širine 6 do 10 m. Kabelski koridor med obratovanjem zaseda pas širine (6,5 m x 2x3,25 m), medtem ko je nadzemni daljnovodni koridor širok 30 m (2x15 m). Ugotavlja, da je bila vloga investitorja na podlagi pripomb na osnutek okoljevarstvenega soglasja in zahtev za vstop v postopek dopolnjena v skladu s sklepi iz ustne obravnave dne 15. 11. 2011 in 2. 12. 2011 s Poročilom o vplivih na okolje – novelacija, oktober 2011, Idejno zasnovo, oktober 2011 in Poročilom o vplivih na okolje – novelacija januar 2012, Idejna zasnova januar 2012. Na podlagi preučitve vseh dokumentov, ki jih je prizadeta stranka predložila k vlogi za izdajo okoljevarstvenega soglasja je bilo ugotovljeno, da je predvideni poseg sprejemljiv za okolje, če se bodo pri njegovi izvedbi upoštevali in izvedli vsi projektni in okoljevarstveni pogoji, ter omilitveni ukrepi navedeni v točki II izreka tega okoljevarstvenega soglasja. Opis in oceno vpliva na elektromagnetno sevanje ter omilitveni ukrepi na območju parcele št. 2034 k.o. … so bili obdelani v poročilu VENO – 2633: Preveritev vpliva EMS in hrupa za poseg izgradnje daljnovoda (EIMV, december 2010). Analiza obremenjevanje okolja z nizko frekvenčnim elektromagnetnim sevanjem za parcelo 2043 k.o. … in objektu na njej, ki je izdelana na podlagi določil 7. točke 2. člena in 10. člena Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uredba o EMS), podaja stanje po predvidenem posegu. Skupna ugotovitev, ki sledi iz analize je, da je elektromagnetno polje DV 2x110 kV Murska Sobota – Mačkovci na navedenih lokacijah po predvidenem posegu upoštevajoč vse relevantne dejavnike in prostorske sestavine, manjše od predpisanih mejnih vrednosti v tabeli I in II 4. člena Uredbe o EMS. Zaradi ugodne lokacije parcele, ki se nahaja ravno ob stebru, so torej tam, kjer so vodniki najvišje, vrednosti električnega in magnetnega polja precej nižje od najstrožjih mejnih vrednosti, ki veljajo na I. območjih, kjer velja I. oziroma povečana stopnja varstva pred sevanjem. Na podlagi vrednotenja izračunanih in analiziranih vrednosti električnega in magnetnega polja, ki so bili izdelani z upoštevanjem 10. člena Uredbe o EMS ugotavlja, da so na parceli št. 2043 k.o. …, ki sodi v I. območje, kjer velja I. stopnja varstva pred sevanjem, efektivne vrednosti električne poljske jakosti (E) in efektivne vrednosti gostote magnetnega pretoka (B), manjše od dopustnih mejnih vrednosti za nove vire sevanje. Ocenjuje se, da bodo vplivi elektromagnetnega sevanja po citiranem posegu na parceli 2034 k.o. … zmerni. Dodatni omilitveni ukrepi za poseg na parc. 2034 k.o. … s stališča elektromagnetnega sevanja niso potrebni, saj je najneugodnejše obremenjevanje okolja ocenjeno kot zmerno. Ravno tako ni pričakovati nazivne obremenitve daljnovoda, zato bo dejansko obremenjevanje okolja z elektromagnetnim poljem nižje, kot je prikazano v izračunih. Razen tega je v izreku tega okoljevarstvenega soglasja kot omilitveni ukrep predvidena prva meritev in obratovalni monitoring izhajajoč iz veljavne zakonodaje.

Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnil. V zvezi s pritožbenim ugovorom, da je študija vplivov na okolje neustrezna, ker ne omenja zgradbe na sporni parceli in je zato treba vplivno območje preučiti in ponovno izračunati na lokaciji stebra in na sredi med obema stebroma, kjer so vodniki najnižje, navaja, da iz novelacije Poročila o vplivih na okolje (št. projekta D749-A410/019, Ljubljana, december 2010) izhaja, da je bila parcela št. 2034 k.o. … pravilno obravnavana glede na vrsto rabe, ki jo je opredelilo potrdilo o namenski rabi zemljišča št. 312-2/2011 z dne 2. 2. 2011, ki ga je izdala Občina Puconci, po katerem je to območje namenjeno za šport in rekreacijo. Glede na pravno podlago izdanega okoljevarstvenega soglasja (61. člen ZVO-1), se v okoljevarstvenem soglasju določijo tudi pogoji, ki jih mora upoštevati nosilec nameravanega posega, da bi preprečil, zmanjšal ali odstranil škodljive vplive na okolje. Če gre za gradnjo po predpisih o graditvi objektov, se pogoji štejejo za projektne pogoje po predpisih o graditvi objektov. Pogoji v okoljevarstvenem soglasju se določijo zlasti na podlagi predpisov na področju varstva okolja, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in rabe ali varstva delov okolja, ugotovitev iz poročila o vplivih na okolje, mnenj in pripomb javnosti, pridobljenih na podlagi 58. člena ZVO-1 in mnenja in pripomb države članice, pridobljenih na podlagi 59. člena tega zakona. Navaja tudi določbe Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, ki določa, da nov poseg v okolje ali rekonstrukcijo objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročati čezmerne obremenitve ter da se v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja ugotavlja ali nov poseg v okolje ali rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir sevanja izpolnjuje naslednje pogoje: elektromagnetno polje, ki je posledica uporabe ali obratovanja vira, ne sme povzročati čezmerne obremenitve s sevanjem in kjer je obremenitev zaradi sevanja že čezmerna, morajo biti pri uporabi ali obratovanju obravnavanega vira zagotovljeni vira varstva pred sevanjem, ki zagotavljajo izpolnjenost pogoja iz tretjega odstavka 15. člena. Preverljivost teh pogojev pa se ugotavlja pri prvih meritvah, na način in v obsegu kot ga določa Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje.

Tožeča stranka se s tako odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, absolutne kršitve pravil postopka ter napačne uporabe materialnega prava. Ponavlja pritožbene ugovore, da v Poročilu o vplivih na okolje – novelacija, december 2010, ni razvidno, ali je pri presoji na parc. št. 2034 k.o. … bil upoštevan objekt na zemljišču. Glede na tako nepopolno ugotovljeno dejansko stanje so vpisi in ocena vpliva hrupa in elektromagnetnega sevanja ter omilitveni ukrepi napačno ugotovljeni. Tožeča stranka je glede na bližino objekta stojnemu mestu št. 36 prepričana, da bo poseg izgradnje daljnovoda za zdravje v stavbi pogosto nahajajočih se oseb ob številnih prireditvah nesprejemljiv, tako z vidika nizko frekvenčnega elektromagnetnega sevanja, kot tudi obremenjevanja s hrupom, pri čemer v preprečitev slednjega niso predvideni nobeni omilitveni ukrepi. Prav tako se tožena stranka ni opredelila do vseh okoliščin in dejstev v postopku, s čemer je zagrešila bistveno kršitev pravil postopka. Ni se opredelila do Zaključnega poročila študije EMS II, ki ga je izdelal Inštitut za medicinsko statistiko in dokumentiranje Univerze v Mainzu, ki očitno kaže na vzročno zvezo med posameznimi emisijami na škodo, ki jo le-te povzročajo človekovemu zdravju, predloženo s strani ostalih stranskih udeležencev v postopku. Bistveno kršitev pravil postopka je zagrešila tudi s tem, ko novelacije Poročila o vplivih na okolje, december 2010, ni vročila tožeči stranki, z navedenim pa le tej ni bila dana možnost, da se v določenem roku do sporne novelacije opredeli. Tožeča stranka je za novelacijo Poročila o vplivih na okolje, december 2010, izvedela šele po prejetem okoljevarstvenem soglasju, pri čemer ji tudi ni bilo dana možnost, da se glede na kratki 15 dnevni pritožbeni rok dovolj podrobni seznani z njo, ter v podkrepitev pritožbenih navedb priloži drugačno izvedensko mnenje oziroma dokazila. Tožeča stranka uveljavlja tudi kršitev ustavnih pravic v smislu 14. in 22. člena Ustave. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje in presojo prvostopenjskemu organu. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Prizadeta stranka A., d.d., se v odgovoru na tožbo opredeljuje do tožbenih navedb tožeče stranke in navaja, da dejstva in dokazi, ki jih uveljavlja tožeča stranka predstavljajo tožbene novote (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). Ne glede na nedovoljenost tožbenih novot pa vsebinsko pojasnjuje, da je v okviru postopka pred organom prve stopnje predložila PVO (IBE, december 2009), izdelan v skladu z določbami ZVO-1 in podzakonskega predpisa, to je Uredbe o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave. Ker je tožeča stranka zatrjevala, da niso bili v okviru prvostopnega PVO upoštevani vplivi na objekte in zemljišča, med drugim na parc. št. 2034 k.o. …, je po pozivu upravnega organa predložila študijo Preveritev vpliva EMS in hrupa pa poseg izgradnje DV 2x110 kV Murska Sobota – Mačkovci na parc. št. 1099/3 k.o. … ter parc. št. 2034 k.o. … VENO-2633, EIMV, Ljubljana 2010 ter tudi na podlagi slednje izdelano novelacijo Poročila o vplivih na okolje (št. projekta D749-A410/019 št. mape D749-3P/M01B, Ljubljana, december 2010 (v nadaljevanju; novelacija). Tako iz VENO-2633 kakor tudi iz novelacije izhaja, da je glede parc. št. 2034 k.o. … v vplivnem območju v skladu z določbami Pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV zgolj del oziroma rob manjšega (in ne večjega) igrišča, ne pa tudi na njem stoječa objekta št. 713 ali 714, ki sta bolj oddaljena od stebra št. 36 kakor manjše igrišče, tako da preučitve vpliva ni potreben, saj se nahaja izven vplivnega območja. Kot izhaja iz novelacije znaša namreč oddaljenost stojnega mesta št. 36 od najbližjega objekta kar 72 m, kar se seveda nanaša na objekte št. 713 in 714. Oddaljenost manjšega igrišča pa res znaša manj in sicer od roba 12,2 m, severovzhodni vogal igrišča pa je od osi daljnovoda oddaljen cca. 12,1 m. Vendar pa iz VENO-2633 ter iz novelacije jasno izhaja zaključek, da tudi v siceršnjem vplivnem območju dela parc. št. 2034 k.o. …, to je torej zgolj manjšega igrišča (v okviru postavitve stebra št. 36), v skladu z določbami Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju vplivi niso nedovoljeni oziroma so takšni, da so v skladu z omenjenim predpisom. Navedeno izhaja tako iz VENO - 2633 pisnega dela oziroma povzetka na strani 25 in 26 ter tudi z novelacije, pisnega dela na straneh 20 do 23. Glede na navedeno tako tožbena navedba, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno in da je ocena upravnega organa prve stopnje o sprejemljivosti vpliva na okolje neutemeljena in nepreverljiva, ne drži. V primeru dvoma v resničnost navedenega, stranka predlaga opravo ogleda na kraju samem in po potrebi tudi pritegnitev izvedenca elektro stroke, prav tako predlaga zaslišanje pripravljalcev VENO-2633. Ob upoštevanju navedenega upravni akt, ki se izpodbija s tožbo očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist, saj se objekt, katerega domnevni uporabnik je tožeča stranka, ne nahaja v okviru vplivnega območja. Upravni akt, ki se izpodbija s tožbo tudi nima nobenih posledic za tožnika oziroma so te posledice zanemarljive, prav tako pa ne gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja. Predlaga, da sodišče tožbo v skladu z določbo 36. člena ZUS-1 zavrže. Nadalje je nerelevantno tudi sklicevanje tožeče stranke na kršitev načela zaslišanja iz razloga, ker ji ni bila vročena novelacija. Tožeča stranka se je namreč imela možnost seznaniti s celotno dokumentacijo, ki se je nahajala pri upravnem organu ves čas postopka, saj je imela priznan status stranskega udeleženca in bi tako lahko opravila vpogled v spis kadarkoli v skladu z določbami ZUP. Poleg tega se je celotna javno dostopna dokumentacija, tudi novelacija, nahajala na spletni strani upravnega organa prve stopnje, tožeča stranka pa se je s slednjo lahko seznanila tudi z vpogledom na omenjeni spletni strani (pri tem se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča opr. št. I U 167/2013 z dne 21. 3. 2013). Tudi sicer že iz same pritožbe izhaja, da so najkasneje po vročitvi okoljevarstvenega soglasja preučili posredovano dokumentacijo in dokumentacijo na spletnih straneh ARSO, prav tako pa je v postopku s pritožbo (ne glede na kratek pritožbeni rok) imela možnost podati dokazni predlog glede postavitve izvedenca, česar pa ni storila. Neupoštevane so tudi navedbe tožeče stranke, ki se nanašajo na domnevno neopredelitev upravnega organa do navedb oziroma dokaznega predloga ostalih stranskih udeležencev v postopku, natančneje do Zaključnega poročila študije EMS II Inštituta za medicinsko statistiko in dokumentiranje Univerze v Mainzu glede povezave med obolevnostjo otrok za levkemijo in izpostavljenostjo magnetnim emisijam. Tožeča stranka v konkretnem primeru lahko uspe le z ugovori, s katerimi ščiti svoje pravice, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi. Javni interes v postopku okoljevarstvenega soglasja ščitijo poleg državnega pravobranilca nevladne organizacije ne področju varstva okolja, ki delujejo v javnem interesu, to pa tožeča stranka ni. Predlaga, da sodišče tožbo primarno zavrže oz. podrejeno zavrne. V obeh primerih pa zahteva povračilo stroškov postopka. Predlaga tudi postopanje po določbi 65. člena ZUS-1, saj bi po mnenju prizadete stranke zgolj odprava izpodbijanega upravnega akta in nov postopek prizadela, ne samo prizadeti stranki, temveč tudi Republiki Sloveniji, težko popravljivo škodo.

Tožba ni utemeljena.

Predmet presoje v obravnavani zadevi je okoljevarstveno soglasje izdano prizadeti stranki za poseg oz. izgradnjo DV 2x110 kV Murska Sobota Mačkovci, v katerem ima tožeča stranka položaj stranskega udeleženca kot posestnik zemljišča s parc. št. 2034 k.o. …. V zadevi tudi ni sporno, da sporna parcela leži na območju, na katerem nameravani poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi (drugi odstavek 64. člena v zvezi s 6. točko prvega odstavka 54. člena ZVO-1). Po navedenih določbah ZVO-1 ima tožeča stranka pravni interes, da se udeležuje postopka zaradi varstva svojih pravic. To pomeni, da ima enake pravice, kot stranka le glede vplivov nameravanega posega na njeno premoženje.

Upoštevajoč navedena izhodišča lahko tožeča stranka v konkretnem primeru uspe torej le z ugovori, s katerimi ščiti svoje pravice, ki jih kot posestnici nepremičnin v vplivnem območju obravnavanega posega priznavajo predpisi. Navedeno pomeni, da lahko v tem postopku varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovanja javne koristi. To stališče je v skladu z ustaljeno sodno prakso upravnega sodišča in Vrhovnega sodišča RS (npr. zadeve U 508/2006, X Ips 335/2011, X Ips 329/2010). Javni interes v postopku okoljevarstvenega soglasja pa ščitijo, poleg državnega pravobranilca, nevladne organizacije na področju varstva okolja (tretji odstavek 153. člena ZVO-1), ki delujejo v javnem interesu. Tega statusa pa tožeča stranka nima.

V obravnavanem primeru iz obrazložitve obeh upravnih odločb izhaja, da je nameravani poseg z vidika ugovorov tožeče stranke sprejemljiv za okolje. Tako posebni pogoji za omejitev vplivov daljnovoda na človekovo zdravje z vplivi hrupa niso potrebni, glede vplivov elektromagnetnega sevanja pa je stopnja vpliva znotraj dopustnih meja. Zato dodatni omejitveni ukrepi s stališča elektromagnetnega sevanja niso potrebni, saj je najneugodnejše možno obremenjevanje okolja ocenjeno kot zmerno in bo tudi dejansko obremenjevanje okolja z elektromagnetnim poljem nižje, kot je prikazano v izračunih. V izreku okoljevarstvenega soglasja pa je kot omilitveni ukrep predviden ukrep prve meritve in obratovalni monitoring izhajajoč iz veljavne zakonodaje.

Glede na navedeno zato tožeča stranka s tožbenimi ugovori, ki se nanašajo na ponovno preveritev vpliva hrupa in elektromagnetnega sevanja na zdravje ljudi v objektih stoječih na parc. 2034 k.o. …, ne more biti uspešna. Kot izhaja iz obrazložitve odločb obeh upravnih organov, to pa potrjujejo tudi podatki predloženega upravnega spisa, je mogoče pritrditi oceni izraženi v izpodbijani odločbi, da je bila parc. št. 2034 k.o. … z vidika zdravja in premoženja tožeče stranke, obravnavana kot območje namenjeno za šport in rekreacijo in da presoja vplivov na objekte stoječe na njej ni potrebna, ker stojijo na večjem igrišču, ki je izven vplivnega območja posega, v vplivnem območju manjšega dela parc. št. 2034 k.o. … (manjše igrišče v okviru postavitve stebra št. 36) pa so vplivi v mejah Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, medtem ko so emisije hrupa v okolje zanemarljive.

Z odločbo št. 35400-303/2010 z dne 8. 11. 2010, ki jo je izdala ARSO, je bil tožeči stranki za predmetni poseg priznan položaj stranke med postopkom izdaje okoljevarstvenega soglasja. Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa je bila z dopisom ARSO št. 35402-43/2009 z dne 5. 12. 2012 zato izrecno opozorjena, da se lahko seznani z dokumentacijo zadeve tako, da se zglasi pri naslovnem organu oz. si jo ogleda na spletnih straneh ARSO. Zato se glede tega, da ji novelacija Presoje vplivov na okolje iz decembra 2010 ni bila vročena, oz. da je bila izdana po poteku roka, s katerim je imela pravico vpogleda v dokumentacijo na podlagi javne razgrnitve, ne more uspešno sklicevati na kršitev pravil postopka (tako tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. I U 167/2013 z dne 21. 3. 2013). Kot neutemeljene sodišče zavrača tudi tožbene ugovore glede kršitev pravil postopka v zvezi s kratkim rokom, ki ga je imela v zvezi s pritožbo zoper izpodbijani akt, na podlagi katerega naj bi bila seznanjena s sporno novelacijo iz decembra 2010. Tako kot pravilno navaja prizadeta stranka v odgovoru na tožbo, bi že v pritožbenem postopku lahko zahtevala pritegnitev izvedenca, kolikor ni soglašala s sporno novelacijo, česar pa ni storila.

Kot je bilo že navedeno, lahko tožeča stranka v upravnem postopku in posledično tudi v upravnem sporu ščiti svoj pravni položaj le z ugovori, ki so vezani na nepremičnine, zaradi katerih je dosegla položaj stranskega udeleženca in so z njimi povezane koristi. Če te vzročne zveze ni, to ne more biti zadostna podlaga za ugoditev njeni tožbi, saj bi bil na ta način presežen obseg pravnega varstva, do katerega so upravičeni stranski udeleženci po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Slednji namreč v prvem odstavku 2. člena določa, da sodišče odloča v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oz. tožnika. Glede na navedeno zato tožeča stranka neutemeljeno zatrjuje kršitev pravil postopka glede neupoštevanja dokaznih predlogov ostalih stranskih udeležencev, konkretno Zaključnega poročila študije EMS II Inštituta za medicinsko statistiko in dokumentiranje Univerze v Mainzu, ki naj bi opozarjalo na vzročno zvezo med posameznimi emisijami in škodo, ki jo le-te povzročajo človekovemu zdravju.

Ker je glede na vse navedeno izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče kot neutemeljene zavrača tudi ugovore v zvezi z zatrjevano kršitvijo ustavnih pravic.

Po povedanem je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.