Jedro

Pritožnici utemeljeno opozarjata, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da dejstva, ki sta jih navedli in so bodisi dokazana bodisi splošno znana, ne utemeljujejo predlaganega zavarovanja. Tudi v primeru, da zdravstveno stanje obeh prič trenutno ni slabo (drugačnih trditev predlagateljici nista ponudili), je že zaradi njune starosti treba upoštevati (splošno znani) dejstvi, da s starostjo spomin peša in da so mogoča tudi nenadna in nepredvidljiva poslabšanja zdravstvenega stanja. Bojazen, da bo zaslišanje prič kasneje težje ali celo nemogoče, je zato vsaj objektivno izkazana.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugodi predlogu za zavarovanje dokazov z zaslišanjem - priče A. A., rojene ... 1937, nastanjene v Domu starejših občanov X. (..., X.) in - priče B. B., rojene ... 1936, ..., naslov za vročanje: ...

II. Priči se zasliši o viru denarnih sredstev za nakup stanovanja ID znak 000-000-307; o tem, ali sta C. C. in zapustnik kdaj govorila o tem, čigavo je stanovanje in o drugih okoliščinah, ki bi bile lahko pomembne za presojo vprašanja, ali je stanovanje skupno premoženje pok. D. D. in C. C. III. Kraj, datum in uro zaslišanja bo določilo sodišče prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljic za zavarovanje dokazov, in sicer z zaslišanjem dveh prič. Menilo je, da nista z zadostno stopnjo verjetnosti izkazali, da bo izvedba predlaganih dokazov kasneje znatno otežena ter povezana z dodatnimi stroški oziroma bo nemogoča. Starost sama po sebi ne more biti tisti kriterij, ki bi utemeljeval bojazen, da se zaslišanje kasneje ne bo moglo izvesti, konkretnih navedb glede zdravstvenega stanja pa nista ponudili. Predlagateljici imata poleg tega možnost vložiti tožbo, saj na napotitveni sklep nista vezani. Lahko pridobita tudi pisni izjavi prič.

2. Predlagateljici se zoper odločitev pritožujeta in predlagata spremembo odločitve. Navajata, da je zaključek sodišča, da starost prič ne more biti kriterij za odločanje o predlogu, zmoten. Opozarjata, da sta v predlogu navedli, da je splošno znano, da s starostjo spomin peša, da je pričakovana življenjska doba žensk v Sloveniji 83 let in da v visoki starosti lahko pride do nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja. V obravnavani zadevi bo poteklo še nekaj časa, da se bo pravdni postopek sploh začel, še več pa, da bosta priči zaslišani. Sklicujeta se na primera VSL II Cp 795/2022 in VSK Cpg 78/2013. Oporekata stališču, da imata na voljo druge možnosti za varovanje svojih interesov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Če je utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja, se lahko med pravdo ali pred pravdo predlaga, naj se ta dokaz izvede (1. odst. 264. čl. ZPP1).

5. Pritožnici utemeljeno opozarjata, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da dejstva, ki sta jih navedli2 in so bodisi dokazana3 bodisi splošno znana, ne utemeljujejo predlaganega zavarovanja. Tudi v primeru, da zdravstveno stanje obeh prič trenutno ni slabo (drugačnih trditev predlagateljici nista ponudili), je že zaradi njune starosti treba upoštevati (splošno znani) dejstvi, da s starostjo spomin peša in da so mogoča tudi nenadna in nepredvidljiva poslabšanja zdravstvenega stanja. Bojazen, da bo zaslišanje prič kasneje težje ali celo nemogoče, je zato vsaj objektivno izkazana.4

6. Ker ZPP drugih pogojev za zavarovanje ne predpisuje, je sklicevanje sodišča prve stopnje na možnost pridobitve pisne izjave prič ter na možnost, da predlagateljici pred napotitvijo na pravdo vložita tožbo,5 neutemeljeno.

7. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Ker je predlog predlagateljic tudi v drugih pogledih ustrezen (266. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP izpodbijani sklep spremenilo in predlogu ugodilo. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje predlagana dokaza izvede v skladu z določbo 267. čl. ZPP.

1 Zakon o pravdnem postopku. 2 Predlagateljici sta navedli, da sta priči stari 85 oziroma 86 let, da znaša povprečna življenjska doba žensk 83 let, da spomin s starostjo peša in da obstaja možnost nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja. 3 Glej izpiska iz RMK za obe priči (prilogi A3 in A4) in izpis spletne strani statističnega urada (priloga A11). 4 Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da so v sodni praksi glede tega vprašanja stališča različna. Enako je bilo v primerljivih primerih odločeno na primer v zadevi VSK Cpg 78/2013 in zadevi VSL 795/2022, drugače pa v zadevi VSL II Cp 2447/2012 ter I Cp 1852/2021. 5 Za tako tožbo (ob dejstvu, da zapustnik ni zemljiškoknjižni lastnik in da sklep o napotitvi na pravdo še ni izdan) tudi sicer nimata ne dejanskega ne pravnega interesa, zapuščinsko sodišče pa bo ob upoštevanju dejstev in dokazov, ki so bili predloženi, na pravdo zelo verjetno napotilo nasprotno udeleženko.