Jedro

Zahtevana krčitev gozda ni v skladu s prostorskim aktom, s katerim se ureja območje, na katerem leži tožničin gozd, in je bilo zemljišče z Odlokom o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (za območje Mestne občine Ljubljana) razglašeno kot gozd s posebnim namenom, saj tega tožnica ne izpodbija, tako izhaja pa tudi iz listinske dokumentacije. Glede na to upravni organ, glede na določbo 6. odstavka 21. člena ZG niti ni mogel tožnici izdati dovoljenja za predmetno krčitev gozda, ne glede na to, da ni sporno, da predmetna krčitev ne bi presegala 0,5 hektarja gozda.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z odločbo, št. 322-04-06.16-K045/09 z dne 29. 7. 2009 odločil, da se tožnici ne dovoli krčitve gozda v kmetijske namene na zemljišču parc. št. 19/1 in 19/2, obe k.o. ... Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je v gozdno gospodarskem načrtu Gozdno gospodarske enote Ljubljana (veljavnost 2005 do 2014) predlagana površina za krčitev gozda obravnavana v sklopu ureditvene enote 58T05. V uradni evidenci dejanske rabe zemljišč, ki jo vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je za krčitev predlagana površina obravnavana kot gozd. Iz izpisa javnega informacijskega sistema prostorskih podatkov Mestne občine Ljubljana z dne 8. 6. 2009 izhaja, da se predmetno zemljišče nahaja v območju, ki je namenjeno gozdnim površinam z oznako urejanja ŠG 7/1 in da se lokacija predvidene krčitve nahaja v območju varovanih omejitev zaradi razglašenega gozda s posebnim namenom do GPN, naravne vrednote državnega pomena – Šmarna Gora in širšega vodovarstvenega območja za vodno telo vodonosnika ljubljanskega polja. Predmetni gozd je razglašen kot gozd s posebnim namenom z veliko Odlokom o spremembah in dopolnitvah Dolgoročnega plana Občin in Mesta Ljubljana za obdobje 1986 do 2000 (za območje Mestne občine Ljubljana). Iz gozdno gospodarskega načrta Gozdno gospodarskega območja Ljubljana (Uradni list RS, št. 70/03, 86/03) in gozdno gospodarskega načrta Gozdno gospodarske enote Ljubljana (Uradni list RS, št. 109/07) izhaja, da so v območju predvidenega posega evidentirane ekološke in socialne funkcije gozda s poudarjenostjo na prvi stopnji in da v območju GPN posegi v gozd in gozdni prostor niso dovoljeni. V drugih območjih gozdov in gozdnega prostora z ekološkimi in socialnimi funkcijami s prvo stopnjo poudarjenosti, naj bi bili posegi zgolj izjema. Prvostopni organ je sprejel izpodbijano odločitev zaradi varovanega značaja gozda, ki je opredeljen kot gozd s posebnim namenom in njegovih številnih funkcij s poudarjenostjo na prvi stopnji, varovanega značaja naravnih vrednot državnega pomena in potencialno negativnih posledic na vodni režim in kakovost površinskih ter podzemnih voda. Drugostopni organ je tožničino pritožbo zavrnil z odločbo, št. 3406-27/2009/5 z dne 28. 1. 2010. Sklicuje se na 6. odstavek 21. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/95, 13/98 – odl. US, 56/99 – ZUN, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 in 110/07, v nadaljevanju ZG), ki v 6. odstavku 21. člena določa, da Zavod za gozdove Slovenije lahko izda dovoljenje za krčitev gozda oziroma gozdnega zemljišča, čeprav krčitev ni predvidena s prostorskim aktom, vendar le, če površina gozda oziroma gozdnega zemljišča ne presega 0,50 ha in če krčitev ni v gozdu, ki je v skladu z Zakonom o gozdovih opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom. Glede na to, da je povsem nesporno, da je predmetno zemljišča razglašeno za gozd s posebnim namenom, je organ prve stopnje odločil pravilno, ko je vlogo tožnice za krčitev gozda zavrnil. Drugostopni organ še poudarja, da zavod za gozdove na podlagi citiranega člena ni dolžan odobriti vloge, saj citirani člen določa, da zavod lahko izda dovoljenje za krčitev gozda, kar po presoji pritožbenega organa pomeni, da se vloga za krčitev gozda lahko zavrne tudi v primeru, ko ne gre za varovalni gozd ali gozd s posebnim pomenom. Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občine in Mesta Ljubljane za obdobje 1986 do 2000 je v veljavi in ga je potrebno upoštevati. Navajanje tožnice, da gre za majhno površino, je brezpredmetno, saj površina v zadevi ni bila sporna. Brezpredmetno je tudi navajanje tožnice, da je bila na zemljišču opravljena sečnja z dovoljenjem Zavoda za gozdove. Dejstvo je, da mora lastnik gozda, v kolikor želi v gozdu sekati drevje, zaprositi Zavod za gozdove za izdajo odločbe, s katero se dovoli sečnja in se določi količina in struktura dreves (17. člen ZG), v primeru sanitarne sečnje pa Zavod za gozdove izda odločbo po uradni dolžnosti. Tožnica ne pojasni, ali bi se krčitvijo gozda povezala njena kmetijska zemljišča in ali bi se in v čem izboljšala njena kmetijska proizvodnja. Na območju predvidenega posega so evidentirane ekološke in socialne funkcije gozda s poudarjenostjo na prvi stopnji zaradi česar naj bi bili posegi v gozd s funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti zgolj izjema. Ker pa gre v predmetni zadevi za gozd s posebnim pomenom, poseg sploh ni dovoljen.

Tožnica v tožbi navaja, da je prvostopni organ spregledal dejstvo, da se gozd nahaja neposredno ob hiši tožnice in da koreninski sistem dreves ogroža temelje hiše, veje krošenj pa ostrešje hiše, da lahko ob podrtju posamičnega drevesa zaradi meteornih vplivov krošnja pade na streho, s tem pa je ogroženo življenje ljudi in premoženje večje vrednosti. Spregledal je tudi dejstvo, da je tožnica zaprosila za dovoljenje za sečnjo le glede prve linije dreves ob njeni hiši, ki jo ogrožajo, v skupni izmeri 0,1 ha. V danem primeru torej trčita na eni strani pravica iz naslova javnega interesa, na drugi strani pa pravica fizične osebe do ustrezne zaščite svoje lastnine in lastne varnosti, ki izvira iz Ustave RS, ki so nedvomno močnejše pravice. Upravni organ bi moral to specifično situacijo upoštevati in opraviti ogled samega kraja in po ogledu izdati ustrezno odločbo. Ta pa se ni opravil, ne glede na to, da ga je tožnica predlagala. Opozarja še na kazensko in odškodninsko odgovornost tožene stranke, v kolikor bi ob uveljavitvi izpodbijane odločbe prišlo do škode.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/95, 13/98 – odl. US, 56/99 – ZUN, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 in 110/07, v nadaljevanju ZG) določa v 6. odstavku 21. člena, da lahko Zavod za gozdove izda dovoljenje za krčitev gozda oziroma gozdnega zemljišča, čeprav taka krčitev ni predvidena s prostorskim aktom, vendar samo, če površina gozda ali gozdnega zemljišča, na katerem naj bi se izvedla krčitev, ne presega 0,5 ha in če taka krčitev ni v gozdu, ki je v skladu s tem zakonom opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim pomenom.

V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevana krčitev gozda ni v skladu s prostorskim aktom, s katerim se ureja območje, na katerem leži tožničin gozd, in da je bilo predmetno zemljišče (parceli št. 19/1 in 19/2 k.o. ...) z Odlokom o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (za območje Mestne občine Ljubljana) razglašeno kot gozd s posebnim namenom, saj tega tožnica ne izpodbija, tako izhaja pa tudi iz listinske dokumentacije.

Glede na to upravni organ, glede na določbo 6. odstavka 21. člena ZG niti ni mogel tožnici izdati dovoljenja za predmetno krčitev gozda, ne glede na to, da ni sporno, da predmetna krčitev ne bi presegala 0,5 hektarja gozda. Tožbene navedbe, da se gozd nahaja neposredno ob hiši tožnice in da koreninski sistem dreves ogroža temelje hiše, veje krošenj pa ostrešje (ki se razlikujejo od pritožbenih navedb, da bi v primeru pogozditve drevesa z leti ogrožala stanovanjsko hišo) in s tem posledično sklicevanje tožnice na ustavne pravice, na drugačno odločitev ne morejo vplivati.

Se pa lahko tožnica s svojo zahtevo na podlagi 5. odstavka 46. člena ZG obrne neposredno na ministra, pristojnega na gozdarstvo, ki lahko ne glede ne glede na predpise o urejanju prostora in prostorskem načrtovanju odobri poseg v varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, če se s posegom bistveno ne zmanjšajo funkcije, zaradi katerih je bil gozd razglašen.

Ker je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 odl. US, 107/09 odl. US in 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.