Jedro

Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje urejanja ŠS 8/5 Srednje Gameljne (Uradni list RS, št. 43/2008 in 101/2009) je bil sprejet na podlagi prej veljavnega 74. in 79. člena ZPNačrt ter Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07), ki pa v konkretnem primeru glede na določbo 218. člena ZUreP-2 ne predstavlja ustrezne podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Mestne občine Ljubljana št. 3541-679/2021-02 z dne 15. 11. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 382,47 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Mestna občina Ljubljana investitorki A. A. za novogradnjo enostanovanjskega objekta na zemljiščih parc. št. 000 in 111, obe k. o. Gameljne, na podlagi njenega zahtevka odmerila komunalni prispevek v višini 116.800,80 EUR, ki predstavlja obveznost plačila investitorke pred izdajo gradbenega dovoljenja.

2. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi sklicuje na določbe 217. in 220. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-2), 43. člena Gradbenega zakonika (v nadaljevanju: GZ) in 20. člena GZ v zvezi s 4. členom Uredbe o razvrščanju objektov ter na določbe Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje urejanja ŠS 8/5 Srednje Gameljne (Uradni list RS, št. 43/2008 in 101/2009, v nadaljevanju: Odlok 2008). Za celotno navedeno območje znaša komunalni prispevek 1.621.452,02 EUR (brez indeksacije), obračunski stroški pa znašajo 1.549.088,59 EUR (brez indeksacije). Izračunani znesek komunalnega prispevka v višini 84.689,58 EUR (13.414,67 EUR+71.274,91 EUR) je nato tožena stranka indeksirala za obdobje od 26. 12. 2009 do 15. 11. 2021, tako da komunalni prispevek znaša 116.800,98 EUR.

3. Tožeča stranka je zoper prvostopenjsko odločbo vložila pritožbo, ki jo je župan Mestne občine Ljubljana z odločbo št. 3541-679/2021-5 z dne 21. 12. 2021 kot neutemeljeno zavrnil. 4. Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kot tudi ne iz drugostopenjske odločbe, da se bo nov objekt priključil na javno infrastrukturo, ki jo je potrebno šele zgraditi. Ravno tako odločbi nimata nobenih podatkov, da bi bilo potrebno obstoječo komunalno opremo dograditi zaradi povečanja zmogljivosti. Nasprotno, vsa komunalna infrastruktura, na katero se bo priključil novozgrajeni objekt tožeče stranke, je že zdavnaj zgrajena in dana v uporabo. Komunalni prispevek je zato treba odmeriti kot prispevek za obremenitev obstoječe komunalne opreme.

5. Tožeča stranka izpostavlja, da je Mestni svet Mestne občine Ljubljana dne 14. 4. 2021 sprejel Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 58/2021, v nadaljevanju Odlok 2021), ki je stopil v veljavo 29. 4. 2021. V Odloku 2021 je določeno, da se z njim sprejemajo podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno infrastrukturo na območju celotne Mestne občine Ljubljana (prvi odstavek 1. člena). Izpodbijana odločba je tako nezakonita iz razloga, ker kot pravna podlaga za odmero komunalnega prispevka ni bil uporabljen Odlok 2021. 6. Tožeča stranka nadalje pojasnjuje, da so bile zadnje spremembe občinskega prostorskega načrta (OPN) za območje Mestne občine Ljubljana sprejete v letu 2018 z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana, strateški del, kar je pomembno zaradi ugotovitve, da je bila občina na podlagi 219. člena ZUreP-2 zavezana k sprejemu novega odloka za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno infrastrukturo, sicer bi se komunalni prispevek obračunal na podlagi predpisa, ki ga je sprejel pristojni minister.

7. Tožeča stranka tako uveljavlja, da je bil v postopku odmere komunalnega prispevka uporabljen napačen materialni predpis, posledično pa ji je bil odmerjen previsok oziroma višji komunalni prispevek, kot bi ga bila dolžna plačati, če bi bil komunalni prispevek odmerjen na podlagi Odloka 2021. Z uporabo napačnega materialnega predpisa je postavljena v neenakopraven položaj v razmerju z vsemi drugimi investitorji na območju Mestne občine Ljubljana, kar pomeni, da ji je bila kršena ustavna pravica enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS).

8. V zvezi s navedbami drugostopenjskega organa, da iz Odloka 2021 ne izhaja, da z njegovo uveljavitvijo preneha Odlok 2008, pri čemer se sklicuje na 19. člen Odloka 2021, ki določa prenehanje veljavnosti Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 27/2011, v nadaljevanju: Odlok 2011), tožeča stranka meni, da to ne pomeni, da se z uveljavitvijo Odloka 2021 niso prenehali uporabljati vsi prej sprejeti odloki, ki urejajo podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno infrastrukturo na posameznem območju Mestne občine Ljubljana. Z uveljavitvijo Odloka 2008 je bil namreč uveljavljen program opremljanja stavbnih zemljišč za omenjeno območje urejanja, kar je bil tudi temeljni namen predpisa. Šele sprejeti program opremljanja in izvedba programa pa sta predstavljala podlago za odmero komunalnega prispevka. Iz prvega odstavka 19. člena citiranega odloka izhaja, da lahko Mestna občina Ljubljana gradnjo komunalne opreme odda zavezancu za plačilo komunalnega prispevka. Izpodbijana odločba je za izračun komunalnega prispevka uporabila določbo 10. člena Odloka 2008, torej odločbo, ki se nanaša na obračunske stroške za novo komunalno infrastrukturo. Pravno to pomeni, da naj bi se komunalna infrastruktura še vedno gradila oziroma da s pravnega vidika gradnja ni zaključena. Pri tem tožeča stranka opozarja na protislovje v sami izpodbijani odločbi, ki istočasno navaja, da se bo objekt investitorke priključil zgolj na obstoječo komunalno infrastrukturo. Po mnenju tožeče stranke je zato stališče pritožbenega organa, da je Odlok 2008 še vedno v uporabi, pravno napačno. Četudi Odlok 2021 v končnih določbah nima derogativne določbe o prenehanju veljavnosti Odloka 2008, pa je zaradi navedenih razlogov vsaka njegova uporaba nezakonita oziroma v nasprotju z namenom, zaradi katerih je bil Odlok 2008 sprejet. 9. Tožeča stranka nadalje navaja, da je prvostopenjski organ pri izračunu komunalnega prispevka uporabil preračun obračunskih stroškov opremljanja na enotno mero. To pomeni, da je v komunalni prispevek prenesel obračunske stroške opremljanja za novo komunalno infrastrukturo, kot so prikazani v prvem odstavku 10. člena Odloka 2008, in jih povečal za stroške obstoječe komunalne infrastrukture. V zvezi s podlago in višino komunalnega prispevka se ji poraja vprašanje o dopustnosti pravnih podlag za obremenitev investitorke. V 4. členu Odloka 2021 so namreč prikazani vsi stroški obstoječe komunalne opreme po posameznih vrstah, zato trdi, da so v posameznih postavkah zajeti tudi stroški opremljanja po Odloku 2008. Ravno tako je preračun stroškov obstoječe komunalne infrastrukture na enoto mere narejen za celotno območje Mestne občine Ljubljana, kar pomeni, da je pri izračunu upoštevano tudi območje ŠS 8/5 Srednje Gameljne. Zoper takšno ugotovitev tudi ne more biti relevantnih ugovorov, saj bi to pomenilo, da je Odlok 2021 v nasprotju sam s seboj, ker najprej določa, da velja za celotno območje Mestne občine Ljubljana, z izpodbijano odločbo pa tožena stranka dejansko postavlja trditve, da 4. in 5. člen Odloka 2021 ne odražata stroškov, ki odpadejo na eno ali več območij znotraj urejanja mej.

10. Za tožečo stranko je sporna tudi indeksacija izračunanega komunalnega prispevka. Določba 20. člena Odloka 2008 je namreč v nasprotju z veljavnim ZUreP-2, ki indeksacije ne predvideva.

11. Tožeča stranka prav tako meni, da je izpodbijana odločba vsebinsko in pravno plitva. Prvostopenjski organ ni podal tako rekoč nobenih relevantnih razlogov za svojo odločitev in obrazložitev ne premore nobene pravne argumentacije razen golega navajanja zakonskih in podzakonskih določil. Niti z besedo namreč ne navaja razlogov, ki narekujejo uporabo Odloka 2008 in ne Odloka 2021, vsebinsko pa navaja zgolj tehnične podatke o objektu gradnje.

12. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži, da ji povrne stroške postopka skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

13. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožba neutemeljena, saj v postopku v zvezi z izdajo upravnega akta ni storila nobene kršitve pravil postopka. Relevantno dejansko stanje je ugotovila pravilno in popolno, prav tako pa je pravilno uporabila materialno pravo. Sklicuje se na obrazložitev izpodbijanega upravnega akta in drugostopenjske odločbe ter se zavzema za zavrnitev tožbe. Kot nesporno smatra stališče tožeče stranke, da je potrebno komunalni prispevek odmeriti kot prispevek za obremenitev obstoječe komunalne opreme. Komunalni prispevek je bil v konkretnem primeru tudi dejansko odmerjen kot komunalni prispevek za obremenitev obstoječe komunalne opreme. Neutemeljena pa so navajanja tožeče stranke, da bi moral biti kot pravna podlaga za odmero komunalnega prispevka v konkretnem primeru uporabljen Odlok 2021. 14. Tožena stranka pojasnjuje, da Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del in Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del veljata še danes, saj sta bila sprejeta že leta 2010 in kljub temu, da so bile kasneje sprejete določene spremembe in dopolnitve teh odlokov, to ne pomeni, da je bil s tem sprejet nov OPN v smislu 219. člena ZUreP-2. V 219. členu ZUreP-2 ni predpisano, da bi morala tožena stranka po vsakih spremembah in dopolnitvah obstoječega OPN sprejeti nove podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje celotne občine, ker lahko sicer odmerja komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo zgolj na podlagah, ki jih s pravilnikom določi minister, kot skuša prikazati tožeča stranka. Za takšno stališče ni podlage, saj to ne izhaja iz samega besedila 219. člena ZUreP-2 niti iz njegovega namena.

15. Tožena stranka nadalje pojasnjuje, da je bil Odlok 2008 sprejet 21. 4. 2008 in je začel veljati 6. 5. 2008, velja pa še danes, saj ni nikoli prenehal veljati, niti z uveljavitvijo Odloka 2011, tako v izvedbenem kot v strateškem delu. Odlok 2011 je v 30. členu konkretno določil, kateri odloki prenehajo veljati ali se uporabljati bodisi z dnem njegove uveljavitve bodisi 6 mesecev po uveljavitvi. Od uveljavitve Odloka 2011 na območju tožene stranke podlage za odmero komunalnega prispevka predstavlja ta odlok, v kolikor se gradnja nahaja na območju, kjer je bil sprejet podrobnejši program opremljanja, pa odlok, ki velja za to območje. Odlok 2021 pa je v 19. členu določil zgolj, da z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok 2011. Odlok 2021 torej ni določil, da z dnem njegove uveljavitve prenehajo veljati vse do sedaj veljavne podlage za odmero komunalnega prispevka oziroma da prenehajo veljati tudi vsi do tedaj veljavni podrobnejši programi opremljanja, temveč je konkretno in izrecno določil, da preneha veljati zgolj Odlok 2011. Stališče tožeče stranke o tem, da bi moral biti kot pravna podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta uporabljen Odlok 2021, je torej napačno, saj se nameravana novogradnja tožeče stranke nahaja na območju, za katero velja podrobnejši program opremljanja, ki ga je treba uporabiti kot lex specialis, konkretno Odlok 2008. Navedeni predpis je tudi specialnejši predpis v razmerju do Odloka 2021, ni pa v nasprotju z njim.

16. Tožena stranka nadalje navaja, da je sklicevanje na pogodbo o opremljanju, sklenjeno 31. 7. 2008, kot na razlog za prenehanje veljavnosti Odloka 2008, očitno zgrešeno in pavšalno. Podrobnejši programi ne prenehajo veljati niti s sklenitvijo niti z realizacijo pogodb o opremljanju. Prav tako ne drži, da naj bi se Odlok 2008 nanašal le na novo komunalno opremo. Vse tozadevne tožbene navedbe tudi sicer predstavljajo nedopustno tožbeno novoto in so v skladu z 52. členom ZUS-1 neupoštevne, saj tožeča stranka ne navede, zakaj jih ni mogla navesti že v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta oziroma v pritožbi.

17. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi navaja, da je šele kot posledica izvedbe programa opremljanja, torej graditve nove komunalne opreme, nadaljevanje Odloka 2008 vsebovalo določbe o odmeri komunalnega prispevka. Z realizacijo programa opremljanja in prevzemom komunalne opreme tudi za območje urejanja ŠS 8/5 pa velja, da je na tem območju zgolj obstoječa komunalna infrastruktura. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ni podala (kot tudi ne drugostopenjski organ) nobenega odgovora na očitek, da Odlok 2021 glede obstoječe komunalne opreme velja za celotno območje Mestne občine Ljubljana in bi zato moral ravno ta predpis predstavljati pravno podlago za odmero komunalnega prispevka. Poudarja, da je bila Mestna občina Ljubljana ne glede na naziranje, ali gre za nov ali dopolnjen OPN, dolžna na podlagi 34. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/2019, 30/2019 in 34/2019, v nadaljevanju: Uredbe) uskladiti vse veljavne odloke o programih opremljanja in odloke o merilih za odmero komunalnega prispevka ali pa sprejeti nove podlage za odmero komunalnega prispevka. Vztraja pri tem, da je Odlok 2008 prenehal veljati, saj se ni nikoli uskladil v skladu z določbo 34. člena Uredbe, kar kaže na to, da je predpis postal obsoleten in je zato prenehal. Meni tudi, da se za isto komunalno opremo ne sme uporabljati različnih prispevnih stopenj, pri čemer je z Odlokom 2008 ista vrsta komunalne opreme bistveno višje vrednotena kot v Odloku 2021. 18. Tožba je utemeljena.

19. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje pravilnost in zakonitost odločbe prvostopenjskega organa o odmeri komunalnega prispevka za priključitev na obstoječo komunalno opremo za novogradnjo enostanovanjskega objekta na zahtevo tožeče stranke kot investitorke na parcelah št. 000 in 111, k. o. Gameljne.

20. Med strankama je sporna pravna podlaga za odmero komunalnega prispevka, in sicer, ali je upravni organ pravilno uporabil določbe Odloka 2008, ki se nanaša na območje urejanja ŠS 8/5 Srednje Gameljne, ali pa bi moral uporabiti določbe Odloka 2021, ki se nanaša na celotno območje Mestne občine Ljubljana.

21. V skladu z 217. člena ZUreP-2, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, je komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo prispevek za obremenitev obstoječe komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini (prvi odstavek). Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmerja na območju celotne občine (drugi odstavek). Komunalni prispevek za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se odmeri, kadar se obstoječ ali načrtovan objekt posredno ali neposredno priključi na posamezno vrsto komunalne opreme oziroma prične bremeniti posamezno vrsto komunalne opreme (tretji odstavek). Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se določi na podlagi podlag za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo (četrti odstavek). S plačilom komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je zavezancu zagotovljena možnost priključitve na obstoječo komunalno opremo oziroma možnost njene uporabe (peti odstavek). Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo poravnani vsi stroški priključevanja objekta na obstoječo komunalno opremo v razmerju do občine, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti (šesti odstavek).

22. V 218. členu ZUreP-2 so navedene podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, in sicer stroški obstoječe komunalne opreme, preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere in merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo (prvi odstavek). Podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se določijo za oskrbna območja posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na območju celotne občine; oskrbna območja posamezne vrste obstoječe komunalne opreme so poselitvena območja, na katerih se zagotavlja priključevanje oziroma uporaba posamezne vrste obstoječe komunalne opreme (drugi odstavek). Podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo sprejme občinski svet z odlokom (tretji odstavek).

23. Iz citirane določbe 218. člena ZUreP-2 tako izhaja, da mora občina za primer odmere komunalnega prispevka zaradi obremenitve obstoječe komunalne opreme sprejeti odlok in v njem določiti podlage za njegovo odmero. Vsebino takšnega odloka predpisuje 21. člen Uredbe, ki se uporablja od dne 30. 3. 2019. 24. Sodišče ugotavlja, da je bil Odlok 2008 sprejet na podlagi prej veljavnega 74. in 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) ter Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07), ki pa v konkretnem primeru glede na določbo 218. člena ZUreP-2 ne predstavlja ustrezne podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo.1 Odlok 2008 se namreč ni nanašal na območje celotne občine, kot je predvideno v drugem odstavku 218. člena ZUreP-2, temveč je veljal le za območje Srednjih Gameljn kot enega od predelov Mestne občine Ljubljana. Poleg tega pa je iz vsebine Odloka 2008, kot tudi že iz samega datuma izdaje in spremembe (sprejete v letu 2009), jasno razvidno, da le-ta ni bil usklajen skladno z določili Uredbe2, čeprav bi moral biti skladno s prvim odstavkom 34. člena Uredbe Odlok 2008 usklajen z določili te uredbe najkasneje do 17. novembra 2019. 25. Za pravilno uporabo materialnega prava po presoji sodišča tudi ni odločilno, da Odlok 2021 ni izrecno določil, da z dnem njegove uveljavitve prenehajo veljati vse do sedaj veljavne podlage za odmero komunalnega prispevka oziroma da prenehajo veljati tudi vsi do tedaj veljavni podrobnejši programi opremljanja, saj gre glede na spremembo zakonske podlage dejansko za obsoleten predpis, kot je pravilno izpostavila tožeča stranka. Ustrezno podlago za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju celotne Mestne občine Ljubljana, vključno z območjem ŠS 8/5 Srednje Gameljne, pa torej predstavlja Odlok 2021. 26. Sodišče v zvezi z navedbami tožene stranke, da naj bi bila tožeča stranka na podlagi 52. člena ZUS-1 prekludirana glede navajanja razlogov za prenehanje veljavnosti Odloka 2008, kolikor le-teh ni navajala že v pritožbenem postopku, še zgolj pojasnjuje, da velja omejitev le glede novih dejstev in dokazov, ne pa tudi glede ugovorov, ki se nanašajo na pravilno uporabo materialnega prava.3

27. Ker izpodbijana odločba temelji na napačni uporabi materialnega prava (1. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek prvostopenjskemu organu, ki bo moral ob upoštevanju stališča sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) odmeriti komunalni prispevek na podlagi Odloka 2021. 28. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Če je zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, je ta upravičen do stroškov v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), če pa je moral v postopku stvar dodatno pojasnjevati z obrazloženimi vlogami, se mu priznajo še stroški v višini 10 % od zneskov, določenih v prejšnjem členu (4. člen Pravilnika).

29. V predmetni zadevi je tožečo stranko zastopala pooblaščena odvetniška družba, v postopku pa je svoja stališča dodatno pojasnila v pripravljalni vlogi, zato je sodišče odmerilo nagrado v višini 285,00 EUR, k čemur je prištelo še 10 % (28,50 EUR), torej skupaj 313,50 EUR. K temu je prištelo še 68,97 EUR iz naslova 22 % za DDV, kar skupno znaša 382,47 EUR.

30. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

31. Sodna taksa bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti.

32. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj sta se obe stranki (tožeča stranka z dopisom z dne 27. 9. 2023 in tožena stranka z dopisom z dne 4. 10. 2023) tej pravici izrecno odpovedali. Sodišče je zato skladno s prvim odstavkom 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 odločilo na podlagi pisnih vlog strank in pisnih dokazov.

1 Smiselno tako tudi npr. sodbe Upravnega sodišča RS II U 88/2020-24 z dne 1. 3. 2023, II U 11/2020-28 z dne 22. 2. 2023, II U 89/2020-15 z dne 2. 11. 2022, I U 523/2020 z dne 8. 6. 2022 in št. I U 592/2020 z dne 1. 2. 2022. 2 Prvi odstavek 21. člena Uredbe določa, da se z odlokom o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za posamezne vrste obstoječe komunalne opreme določijo naslednje podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo: - stroški obstoječe komunalne opreme- preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere in- merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. 3 Sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 17/2022 z dne 7. 6. 2023.