Jedro

Odklonitveni razlog iz 6. točke 39. člena ZKP je podan, če se ugotovi, da ima sodnik takšno posebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni test), ali pa, da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni test).

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Obdolženi B. V. je v kazenski zadevi Kpr 203/2006 Okrožnega sodišča v Celju zahteval izločitev predsednika Okrožnega sodišča v Celju, okrožnega sodnika svetnika M. J. ter preiskovalnega sodnika B. N., ker naj bi bile podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njuni nepristranskosti. Predsednica Višjega sodišča v Celju je s sklepom Su 220100/2010-1775 z dne 15. 11. 2010, izdanim na podlagi drugega odstavka 42. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zahtevo za izločitev predsednika Okrožnega sodišča v Celju kot neutemeljeno zavrnila.

2. Zoper odločitev predsednice Višjega sodišča v Celju je obdolženec vložil pritožbo, v kateri ji očita kršitev 23. člena Ustave Republike Slovenije ter 6. člena EKČP. Predlaga, da se pritožbi in zahtevi za izločitev predsednika Okrožnega sodišča v Celju ugodi.

3. Vrhovni državni tožilec v odgovoru na pritožbo, podanem na podlagi 376. člena ZKP, navaja, da je pritožba neutemeljena. Obdolženec okoliščin, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost predsednika sodišča, ni navedel, niti takšne okoliščine ne obstajajo, kar ugotavlja po pregledu spisa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker je bila zahtevana izločitev predsednika sodišča in sodnika je o izločitvi v skladu z določbo drugega odstavka 42. člena ZKP odločala predsednica Višjega sodišča v Celju.

6. V obravnavanem primeru obdolženec tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni navajal nobenega izmed izključitvenih razlogov, določenih v 1. do 5. točki 39. člena ZKP. Z navedbami o nezadovoljstvu z opravljanjem posameznih postopkovnih dejanj v fazi preiskave, predlogom za prenos krajevne pristojnosti na drugo okrožno sodišče ter zatrjevanjem kršitve pravice do obrambe v drugem kazenskem postopku, pa je tudi po presoji Vrhovnega sodišča kot razlog za izločitev predsednika sodišča uveljavljal obstoj odklonitvenega razloga, določenega v 6. točki 39. člena ZKP, po kateri sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Pritrditi je pravilni presoji predsednice Višjega sodišča, da okoliščine, s katerimi obdolženec utemeljuje odklonitveni razlog, niso okoliščine, ki bi vzbujale dvom o nepristranskosti sodnika v smislu navedenega zakonskega določila.

7. Odklonitveni razlog iz 6. točke 39. člena ZKP je podan, če se ugotovi, da ima sodnik takšno posebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni test), ali pa, da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni test). Pritrditi je pravilnemu stališču predsednice višjega sodišča, da navedbe o nezadovoljstvu z opravljanjem posameznih postopkovnih dejanj v fazi preiskave ter neargumentirani predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo okrožno sodišče, ne predstavlja okoliščin, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika, ki je hkrati predsednik Okrožnega sodišča v Celju. Očitke o kršitvi pravice do obrambe, ki se ne nanašajo na zadevo, v kateri je vložena zahteva za izločitev, bi vložnik zahteve za izločitev lahko uveljavljal le v zadevi, v kateri naj bi se pripetila zatrjevana kršitev. V izpodbijanem sklepu je zavzeto tudi pravilno stališče o tem, kakšne okoliščine bi morale obstajati, da je možen zaključek o nepristranskosti sodnika in s tem podan odklonitveni razlog iz 6. točke 39. člena ZKP.

8. Ker niso podani ne uveljavljani in ne po uradni dolžnosti upoštevani pritožbeni razlogi, je Vrhovno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (391. člen v zvezi s 403. členom ZKP).