Jedro

Neodvisno od spora o zakonitem zastopanju in pooblastitvi prvotoženke je podana kolizija procesnih ravnanj med toženkama. V primeru kolizije procesnih dejanj ima prednost in enoten učinek za vse sospornike tisto dejanje, ki je z vidika sodelovanja strank v postopku najugodnejše za vse enotne sospornike. Najkoristnejše dejanje ni tisto, ki vodi k najracionalnejši rešitvi spora z vidika materialnopravnega razmerja, ampak tisto, ki je, upoštevajoč abstraktni in objektivni kriterij, najugodnejši glede na končni cilj v pravdi. Upiranje tožbenemu zahtevku izniči učinek pripoznave tožbenega zahtevka, zato sodbe na podlagi pripoznave ni mogoče izdati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Prvotoženka po novi pooblaščeni odvetniški pisarni in drugotoženka sami krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo vlogo prvotoženke po (prvotnem pooblaščencu) odvetniku A. A. – pripoznavo tožbenega zahtevka z dne 12. 10. 2022. Ugotovilo je, da odvetnik ob vložitve vloge ni predložil pooblastila prvotoženke s podpisom zakonitega zastopnika družbe ali prokurista. Odvetnik ni upravičen za zastopanje prvotoženke, saj nima pooblastila zakonitega zastopnika.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo prvotoženka po prvotnem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je bilo sodišče seznanjeno s spornostjo imenovanja v sodni register vpisanega zakonitega zastopnika in bi moralo odločati o vprašanju procesne sposobnosti prvotoženke ter ga rešiti kot predhodno vprašanje v skladu s 13. členom ZPP. C. C. ni bil z zakonitim sklepom skupščine imenovan za poslovodjo (sklep je ničen, kot je zatrjevano v vlogi) in ni zakoniti zastopnik prvotoženke, tudi ni upravičen zanjo izjavljati volje oziroma podajati pooblastila za zastopanje. Vprašanje zakonitosti podlage imenovanja zakonitega zastopnika se presoja v večih že sproženih sodnih postopkih.

3. Prvotoženka po novi pooblaščeni odvetniški pisarni in drugotoženka po isti odvetniški pisarni v odgovoru na pritožbo navajata, da je bilo odvetniku A. A. preklicano pooblastilo za zastopanje in je prvotoženka pooblastila odvetniško pisarno B. B., odvetnik A. A. za prvotoženko ni pravno veljavno upravičen izjavljati volje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V dejanskih okoliščinah te zadeve, kot bodo obravnavane, ne držijo očitki: (-) absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, (-) da sklep ni zmožen preizkusa, (-) da sodišče ni odločalo o zakonitosti pooblastilnih razmerij, (-) da je zagrešilo bistvene kršitve določb postopka, ki imajo vpliv na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe, ker temelji na rešitvi predhodnega vprašanja v registrskem postopku, kljub temu, da ima pravni učinek zgolj za konkretni postopek, (-) da iz sklepa ni razvidno, da bi sodišče opravilo presojo vprašanja in odločujočih dejstev, (-) da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da je sklep arbitraren, (-) da je sodišče kršilo pravico prvotoženke iz 22. člena Ustave RS, (-) da se ni opredelilo in ni presodilo zatrjevanj, ki se nanašajo na zastopstvo prvotoženke, (-) da ni rešilo predhodnega vprašanja zakonitosti imenovanja C. C., kar dokazuje obstoj kršitev določb postopka, ki vplivajo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, (-) da je odločitev ne le arbitrarna, ampak v nasprotju s sodno prakso, (-) da gre arbitrarno odločanje sodišča oziroma kvalificirano protipravnost, (-) da je sodišče v nasprotju z določbami postopka in brez utemeljitev o dejanskem stanju arbitrarno izdalo sklep o zavrženju vloge, (-) da je pritožba utemeljena in je treba sklep razveljaviti. Te pritožbene navedbe niso pravno pomembne, saj je odločitev sodišča prve stopnje pravilna iz drugih razlogov ne glede na to kdo je veljavni zakoniti zastopnik in upravičeni pooblaščenec prvotoženke.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prvotoženka vložila po prvotnem pooblaščencu pripoznavo tožbenega zahtevka z dne 12. 10. 2022 (1. točka obrazložitve sklepa). To pritožbeno ni sporno. Tožbeni zahtevek, ki ga tožnik uveljavlja zoper toženki, se glasi: 1. da se ugotovi, da je na temelju pogodbe z dne 29. 1. 2020 lastnik in imetnik poslovnega deleža družbe – prvotoženke v nominalni vrednosti 75.695,62 EUR, kar predstavlja 38,1584 % osnovnega kapitala in mu daje pravico glasovati z 1.295 glasovi na skupščini, 2. da se naloži družbi – prvotoženki, da je dolžna predlagati vpis spremembe družbenika in višino vpisanih deležev na temelju pogodbe tako, da pri zaporedni številki 60303 vpiše tožnika za imetnika deleža nominalne vrednosti 75.695,62 EUR oziroma 38,1584 % in predlaga izstop oziroma izbris lastnega deleža zaporedna št. 242058, kakor tudi, da izda listino družbene pogodbe prvotoženke v prečiščenem besedilu, ki vsebuje spremembo družbeništva in zagotovi ter pridobi notarjevo potrdilo, da se ujema s podlago vpisa, sicer bo predlog in listino nadomestila sodba (list. št. 8 spisa). Bistvena je 1. točka tožbenega zahtevka o ugotovitvi imetništva poslovnega deleža, 2. točka je izvedbene narave.

7. Tožnik je že imetnik poslovnega deleža v prvotoženki in s tožbo uveljavlja, da je njegov delež višji, kot je vpisan v sodnem registru. Tožbo je vložil zoper prvotoženko družbo kot odsvojiteljico lastnega poslovnega deleža in zoper drugotoženko, ki je prav tako družbenica iste družbe. Gre torej za spor med družbeniki glede deleža v njihovi družbi. Ker so družbeniki v pravni skupnosti - societeti, je možno spor med njimi rešiti samo za vse enako. Zato sta toženki enotni sospornici po 196. členu ZPP. Ta določa za primer, če je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotni sosporniki), se štejejo ti za enotno pravdno stranko, tako da se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje, tudi nanje učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki.

8. Iz odgovora na tožbo izhaja, da drugotoženka (glede katere ni spora o zakonitem zastopanju in pooblastitvi) nasprotuje tožbenemu zahtevku. Prvotoženka (glede katere je spor o zakonitem zastopanju in pooblastitvi) je, kot nesporno ugotovljeno, vložila pripoznavo tožbenega zahtevka po prvotnem pooblaščencu. Tudi če se ugotovi, da je upravičeni pooblaščenec prvotoženke odvetnik A. A., ki je vložil pripoznavo tožbenega zahtevka, ji bo še vedno nasprotovala drugotoženka. Se pravi je neodvisno od spora o zakonitem zastopanju in pooblastitvi prvotoženke podana kolizija procesnih ravnanj med toženkama. V primeru kolizije procesnih dejanj ima prednost in enoten učinek za vse sospornike tisto dejanje, ki je z vidika sodelovanja strank v postopku najugodnejše za vse enotne sospornike. Najkoristnejše dejanje ni tisto, ki vodi k najracionalnejši rešitvi spora z vidika materialnopravnega razmerja, ampak tisto, ki je, upoštevajoč abstraktni in objektivni kriterij, najugodnejši glede na končni cilj v pravdi. Upiranje tožbenemu zahtevku izniči učinek pripoznave tožbenega zahtevka, zato sodbe na podlagi pripoznave ni mogoče izdati1. Glede na nasprotovanje drugotoženke, sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo pripoznave prvotoženke ne glede na to kdo je njen veljavni zakoniti zastopnik in pooblaščenec. Zato podrobne pritožbene navedbe o spornosti imenovanja zakonitega zastopnika in posledično pooblaščenca niso pravno pomembne v tem pritožbenem postopku.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Prvotoženka po novi pooblaščeni odvetniški pisarni in drugotoženka sami krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni, saj z odgovorom nista pripomogli k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 N. Betetto v: L. Ude, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 261.